|
Domov O Bohinju – Cvetlično bogastvo
O Bohinju
Cvetlično bogastvo
"Čeprav sem goro Triglav že več kot enkrat skoraj docela zavzel, kakor tudi njegovo okolico, si vendar ne morem domišljati, da mi je prišla kaj več kot komaj tretjina tamkajšnjih redkih rastlin pred oči. Zakaj moji opravki mi niso omogočali kaj več kot samo kratek čas tamkaj bivati. O, kolikokrat sem si želel, da bi tu leto dni bival kot pastir, da bi mogel to s cvetkami bogato pokrajino večkrat prehoditi! Koliko redkih rastlin, ki mi sicer ne bodo prišle pred oči, bi mogel tamkaj odkriti! To mogočno in visoko gorovje ima množico različnih klim, zato se nahajajo tam tako raznovrstne rastline! Oni del, ki je obrnjen proti morju, vedno obseva vroče sonce. Nasprotno pa severna plat nima skoraj nič sonca v tesnih dolinah ..."
Tako navdušeno je pisal o botaničnem bogastvu bohinjskih gora Bretonec Balthazar Hacquet (1739 ali 1740 - 1815), znameniti naravoslovec, popotnik in raziskovalec, v svojem delu Oryctographia Carniolica , ki je v treh delih izšlo v Leipzigu v letih 1778 - 1789. Triglava, najvišje gore v Julijskih Alpah, se je loteval iz Bohinja. Temeljito je raziskal bohinjske gore in bil je očaran in navdušen nad bogatim, raznovrstnim rastlinjem, ki ga je odkrival na svojih turah po bohinjski okolici.
V resnici se le malo katero območje v Alpah lahko pohvali s tako raznolikim rastlinstvom! Bližina Mediterana se kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki, senožeti ... pa raznovrstna mokrišča - od jezerske obale Bohinjskega jezera do visokih barij ... Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelji narave omogoča nepozabna doživetja, lepote in spoznanja.
Kjer je obilica cvetja, so tudi metulji in čebele! Bohinj je s svojo okolico čudovito območje za opazovanje metuljev, ki obletavajo cvetove. Čebelarstvo pa ima zelo dolgo tradicijo. Kot drugje v Sloveniji tudi bohinjski čebelarji skrbno vzgajajo kranjsko čebelo sivko, marljivo in ljubeznivo čebelico, ki ob bogastvu pisanega alpskega cvetja poskrbi za okusen in zelo kakovosten pridelek medu. Domačini pa znajo iz tega medu pričarati aromatične in okusne pijače in priboljške, zaradi katerih se marsikomu kar cedijo sline ... |