Domov O Bohinju – Cvetoča kulturna krajina

O Bohinju

Cvetoča kulturna krajina

Mnoge rastline se morajo za svoj obstoj in preživetje zahvaliti človeku. Tisočletno sožitje človeka in narave je v Julijskih Alpah izoblikovalo pokrajino in s tem življenjski prostor za mnoge rastline, ki ob drugačni rabi travnikov, sadovnjakov, senožeti in gozdov ne bi mogle preživeti. Velika večina travnikov v Julijskih Alpah je delo človekovih rok.

Brez skrbnega dela domačinov bi travnike prerasel gozd, ki bi višje v gorah prehajal v ruševje in skale - vse prelepo cvetlično bogastvo travnikov od doline pa do visokogorja pa bi bilo izgubljeno. Pokrajina, kot jo lahko vidimo in doživljamo danes, je nastajala dolga stoletja... da, tisočletja. Odkar se je človek naselil v teh gorah in dolinah. In to se je zgodilo že davno, kot prav zadnja leta ugotavljajo arheologi.

Živinoreja, ki je temeljila na avtohtoni pasmi goveda - bohinjski ciki, je zahtevala spoštljivo in premišljeno rabo naravnih danosti. Pozimi je bilo treba živino prehraniti s skrbno posušenim senom, pokošenim poleti. Da so čez poletje lahko pripravili dovolj sena za zimo, so v poletnih mesecih odgnali krave na pašo najprej na prehodne, nato pa na vse bolj visoko ležeče planine. Zaradi mokre klime so za sušenje sena postavljali umetelne stavbe - kozolce ali po domače stoge.

Za domovanje pastirjev pa pastirske stanove po planinah. In lesene senike za shranjevanje sena čez zimo, ko ga je bilo domov mogoče pripeljati na saneh. V bližini vasi so se vse do danes ohranili visokostebelni travniški sadovnjaki.

Vse to je dalo pokrajini okoli Bohinja velik pečat - oblikovala se je žlahtna kulturna krajina izjemne lepote, na katero so Bohinjci upravičeno ponosni.

Tudi gozdove je v stoletjih človek temeljito spremenil. Danes komaj verjamemo, da je bilo marsikatero območje okoli Bohinja pred stoletji zaradi fužinarstva in oglarstva popolnoma izsekano. Naravne mešane gozdove na Pokljuki in Jelovici so zamenjali smrekovi gozdovi...

Zadnja desetletja so vnesla v način življenja velike spremembe. Kmetje opuščajo kmetovanje in rejo živine... mnogi travniki ostajajo nepokošeni. Sodobna živinoreja zahteva intenzivno pridelavo krme z uporabo umetnih gnojil, zgodnjo košnjo, preden rastline semenijo... in namesto dišečega sena v kozolcih je za živino pripravljena silirana krma. Mnoge planine so opuščene ali pa se spreminjajo v naselja počitniških hišic. Vse to bistveno vpliva na življenjske pogoje mnogil lepih in zanimivih, pa tudi redkih in ogroženih rastlin.

Za ohranitev cvetnega bogastva Bohinja in Alp sploh je izjemnega pomena ohranjanje kulturne krajine z ekstenzivno živinorejo - torej s tradicionalnimi načini pridelave sena. To pa v današnjem času ni lahko. Mednarodni festival alpskega cvetja je namenjen tudi iskanju poti za dobro sožitje človeka in narave v prihodnosti - zato, da bodo lepoto cvetočih poljan lahko občudovali tudi naši otroci!