|
Domov  O festivalu – Znak festivala
O festivalu
Znak festivala
Bohinjska perunika (Iris cengialti f. vochinensis) je prav gotovo ena najlepših cvetlic, ki jih lahko občudujemo na območju Bohinja in jo štejemo med bohinjske botanične posebnosti. Zaradi lepote in razkošnih cvetov so jo z naravnih rastišč prinesli tudi v vrtove. Po pravici je postala zaščitni znak Mednarodnega festivala alpskega cvetja! Znak festivala je zasnovala domačinka iz Bohinja, Neža Božnar.
Perunika je že od pradavnine povezana z mnogimi izročili in verovanji. Poseben pomen so ji pripisovali že v času minojske kulture na Kreti. V kraljevi palači v Knossosu so odkrili fresko, ki je nastala približno 1500 let pred našim štetjem in na kateri so upodobljene perunike, kar je najstarejša znana upodobitev te rastline.
V Starem Egiptu je veljala za cvetlico kraljev. Stari Grki so jo poimenovali po boginji Iris (od tod latinsko ime rastline), ki je bila boginja mavrice, povezovalka neba in zemlje. Naloga boginje Iris je bila tudi, da je spremljala duše umrlih žena v onostranstvo - zato so na grobovih pokojnic sadili perunike.
Slovanski narodi povezujejo to cvetlico z bogom neba in strele Perunom oziroma njegovo ženo Peruniko. Na to mitološko povezavo spominja tudi slovensko ime rastline - perunika. Pri slovanskih narodih se je marsikje vse do danes ohranilo verovanje, da korenika perunike človeka ali dom varuje pred udarom strele. (Kot mnogi možje je tudi bog Perun navadno ubogal nasvete svoje žene - perunika pa je bila znak njene prisotnosti!).
Že v antični Grčiji so rastlino uporabljali v zdravilstvu, vse do danes pa njeno aromatično dišečo koreniko uporabljajo v kozmetične namene - kot dišavo.
V srednjem veku je perunika veljala za simbol viteštva - njeni izraziti trije pokončni venčni listi simbolizirajo vero, modrost in plemenitost. Frankovski kralj Klovis I, začetnik dinastije Merovingov, si jo je izbral za svoj simbol po zmagi nad sovražnimi Alemani. Izročilo pripoveduje, da so si njegovi vojščaki po bitki pri Tolbiacu leta 496 zmagoslavno ovenčali glave s cvetovi perunik, ki so rasle na bojnem polju. Karel IV (1294 - 1328) pa je ta cvet postavil za državni simbol Francije. Heraldična upodobitev cveta perunike je dobila ime »Fleur-de-Lis«, kar je izpeljano iz imena Löys - tako so se podpisovali francoski kralji vse do Ludvika XII, ki se je prvi podpisal kot Louis. Ta heraldični znak najdemo v številnih evropskih grbih - tudi v papeškem. V kršcanstvu iris namrec simbolizira Sveto trojico.
Zanimivo je, da perunika tudi na Japonskem simbolizira bojevniške vrline in junaštvo. Poleg tega tudi Japonci marsikje še verjamejo izročilu, da perunika varuje pred strelo in neurji - zato jih ponekod sadijo na strehe hiš!
Logotipi
|
natisni | 
na vrh
