Cerkev Marijinega vnebovzetja v Bitnjah Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bitnjah:
stoji sredi travnikov in njiv, zunaj naselja. Cerkvena stavba je zaznamovana s slikovitim
baročnim zvonikom z dvojno čebulasto kupolo in laterno s konca 17. Stoletja.
Cerkev samo pa viri omenjajo že leta 1494. Cerkveno lopo na zahodni strani so
tlakovali z rečnimi kamni v 17. Stoletju. Glavni portal je iz l. 1673. Izklesan je iz
zelenega peračiškega kamna, je pa eden najpomembnejših te vrste pri nas. Skromnejši
portal iz istega časa in istega materiala je tudi na južni strani. Krasi ga le biserni niz.
Ladijski obok je iz tretje četrtine 17. Stoletja. Je visok, banjasto obokan in s sosvodnicami
nad pilastri. Cerkev je tlakovana s kamnitimi plošcami.
V ladji je nagrobna plošca družine Locatelli z letnicami smrti treh bratov
Locatelli (Georg - 1682, Vincenz - 1706, Aleksander - 1722).
Od opreme je najstarejši kip Sedeča Marija z Jezusom iz okrog 1415-1420. Veliki oltar
je "zlat", največji in najbogatejši v bohinjskem prostoru. Datiran je v leto 1668.
Prednji del menze pokriva sočasni antependij s podobo Marije s plašcem.
Lok slavoloka povezuje tram z napisom in letnico ( "PER SIGNVM CRUCIS DE INIMICIS
NOSTRIS LIBERA NOS DEVS NOSTER 1693). Prižnica je iz druge polovice 17. stoletja,
stranska oltarja pa datirata na konec 18. stoletja. Križev pot je poznobaročen in ljudsko
poslikan. V zakristiji visi plemiška votivna slika iz okrog l. 1680 |
