Knjiga obravnava bohinjsko zgodovino od začetka 20. stoletja do konca prve svetovne vojne, ko je Bohinj doživel velike spremembe, katerih vpliv sega do današnjih dni.
Požar, ki je leta 1890 uničil železarno v Bohinjski Bistrici, je čez noč zrušil dejavnost, od katere je Bohinj živel več stoletij. Začelo se je desetletno mrtvilo, ki ga je prekinila šele gradnja bohinjske železnice leta 1900. Proga je bila del povezave notranjosti monarhije s tržaškim pristaniščem. Največja in najzahtevnejša gradnja na novi progi je bil okoli 6.300 metrov dolgi predor skozi spodnje bohinjske gore, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško. Med vrtanjem predora so zgradili številne pomožne objekte: kamnolome tehničnega kamna pri Bohinjskem jezeru, dovozno ozkotirno železnico od kamnolomov do vhoda v predor, elektrarno in prezračevalno postajo, več kot dva kilometra dolge dovodne rake od izvira Bistrice do elektrarne ter povsem nov del vasi blizu vhoda v predor in bodoče železniške postaje. Predor je gradilo podjetje Ceconi in ga prebilo osem mesecev pred rokom, čeprav so dotoki hladne vode močno ovirali delo. Podjetnik Ceconi je bil odličen organizator, priljubljen med delavci in pri vaški skupnosti. Predor so slovesno prebili 31. maja 1904 ob prisotnosti nadvojvode Leopolda Salvatorja, novo progo pa je slovesno odprl prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand 19. julija 1906.
Železnica je pospešila različne gospodarske dejavnosti, predvsem lesno industrijo in turizem. V nekaj letih so zgradili vrsto novih hotelov. Leta 1907 so ustanovili "Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas", ki je začelo urejati Bohinj. Izdalo je najverjetneje prvi turistični prospekt Bohinja, ki ga je napisal župnik Piber. Leta 1909 so domačini začeli urejati kopališče Danico in sankališče Belvedere. Obe turistični napravi je podprla Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, ki je izposlovala precejšnje državne podpore. Zveza je natisnila tudi nekaj novih prospektov Bohinja. Leta 1907 so za okolico jezera napravili urbanistični načrt - prvi tovrstni na Kranjskem. Velikopotezni načrti so segali celo do vrha Triglava, kamor so hoteli speljati zobato železnico. Prihajalo je čedalje več gostov, predvsem iz Trsta in Gorice. Pozimi je iz Trsta vozil poseben športni vlak po znižani ceni. Poleti je k jezeru vozil omnibus.
Obetaven turistični razcvet je prekinila prva svetovna vojna. Kranjska se je po italijanski vojni napovedi znašla v ožjem bojnem območju. V Bohinju, ki je bil tik za bojno črto, so vse do 12. soške bitke domovale številne vojaške ustanove frontnega zaledja. Ko so v zmagoviti ofenzivi potisnili Italijane na reko Piavo, je vojska odšla na novo bojišče, v barake pa so začasno nastanili italijanske vojne ujetnike.
Po zlomu Avstro-Ogrske je bila ustanovljena Država SHS, ki se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS. Primorsko so zasedli Italijani. Nova državna meja je potekala preko Triglava in po grebenu bohinjskih gora.

Knjigo Tomaža Budkoviča: VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE lahko kupite na LTO Bohinj v Papirnici Peter, pri TD Bohinj in v muzeju T. Godca Cena knjige je 6.500 SIT