Blatni graben 1882-1964

PREDSTAVITEV Pantzova žičnica je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi. Njena izgradnja je prinesla razcvet gozdarstva na Jelovici. Omogočila je gospodarno rabo gozdov (nižji stroški spravila, omogočila spravilo oblovine). Z njenim delovanjem se je pričelo obdobje načrtnega gospodarjenja v jelovških gozdovih. V ohranjenih načrtih lahko še danes občudujemo napredno miselnost takratnih gozdarjev.

LOKACIJA Pantzova žičnica leži v soteski Save Bohinjke. Spodnja postaja stoji tik ob glavni cesti Bled – Bohinj, v bližini Blatnega grabna, ki odvaja vodo iz barij na Rovtarici. Nad slapom stoji vmesna postaja (beksel). Zgornja postaja sameva tik nad prepadnimi pobočji Jelovice. Pod streho skriva izvirni sistem koničnih bobnov za navijanje in odvijanje vlačilne vrvi. Vse objekte povezuje stara žičničarska pot.

KRATEK ZGODOVINSKI ORIS Žičnico je leta 1882 zgradila Kranjska industrijska družba (KID), ki je bila lastnica gozdov Jelovice in Pokljuke. Projekt je pripravil in patentiral ravnatelj družbe ing. Lambert Pantz. KID je leta 1871 kupila gozdove od propadlega železarja Ruarda. Na dostopnih predelih so bili močno izsekani. Žičnica Blatni graben je v 82 letih delovanja z Jelovice spravila okoli pol milijona m3 lesa, oglja, drv in lubja. Iz prepeljanega lesa bi lahko v Soteski zgradili 4m širok jez, ki bi zapolnil polovico doline. Transport lesa se je pričel v jeseni z zakladanjem posekanega lesa. S prvim snegom so ga pričeli voziti furmani s konji na zgornjo postajo žičnice. Oglje drva in lubje so prevažali s samotežnimi sanmi. Kapaciteta žičnice v delovniku je bila 30 m3 lesa. Po potrebi je delovala celo ponoči. V konicah je vozilo na zgornjo postajo tudi po 40 furmanov in cigarjev. Hlode so na spodnji postaji valili po drči v Savo in jih plovili do »gar« (plavajoče grablje) pri žagi v Soteski. Grablje so hlode usmerile v kanal do industrijskega tira, kjer so jih ročno izvlekli.

Po razrezu hlodov so rezan les s konji prepeljali do želežniške postaje Lesce. Leta 1906 je stekel promet po Bohinjski progi. Soteska je prav zaradi obratov (po posredovanju gozdarjev) dobila železniško postajo.

TEHNIŠKE POSEBNOSTI
Originalna Pantzova zamisel je nihajna žična naprava, ki deluje po eni nosilni vrvi. Po nosilki se izmenično spuščata in dvigata vozička. Srečujeta se na izogibališču (bekselnu). Na zgornji postaji je zapletena naprava s koničnimi bobni urejala navijanje in odvijanje vlačilnih vrvi. Obenem je reducirala vplive različnih dolžin zgornjega in spodnjega dela žičnice, ker izogibališče zaradi terenskih razmer ni v sredini trase. Izjemno težaven teren je zahteval lomljeno traso v horizontalni in vertikalni smeri. Žičnica je dolga 660 m z višinsko razliko 305m. Naprava je zaščitena kot tehniški spomenik.

Spodnja postaja
Beksel	Beksel
Notranjost zg. postaje	Zg. postaja sidranje

Zgornja postaja

KRAJEVNE POSEBNOSTI
Ozka dolina Soteske razkriva svet prepadnih pobočij iz tradnih plastovitih apnencev in bistre Save Bohinjke. V tem prostoru srečujemo toploljubne , hribovske in gorske rastlinske združbe, ki spomladi in jeseni obarvajo mogočna pobočja. Človeška prisotnost (odkritja v Ajdovski luknji) sega v železno dobo. Za pohodnike in planince je vabljiva steza ob žičnici, ki nas pripelje do barij na Rovtarici. Obiskovalci si lahko ogledajo ostanke stare poti v Bohinj (štenge), kjer so v skalo vsekana stara železarska znamenja. Svet Soteske je tako bogat, raznolik, poln presenečenj, da v lepem vremenu preživite nepozaben dan.