Najbolj znamenita podružnična cerkev v Bohinju stoji ob Bohinjskem. jezeru. Zgrajena je bita verjetno že pred letom 1300. Slogovno je najbogatejša stavba v Bohinju saj zajema čas od romantike do baroka. Zaradi številnih umetnostnih stvaritev v njej, predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik, ter je zato pod spomeniškim varstvom. Posebej zanimiva je glava Janeza Krstnika iz leta 1380. Cerkev je bogato poslikana s freskami, najstarejše so iz 14. stoletja. V 18. stoletju so prizidali vhodno lopo in zvonik. Na južni zunanjščini so v različnih plasteh naslikani trije Krištofi. Prva plast je iz okoli leta 1300, druga iz okoli I400 in tretja iz okoli 1530. Sv. Krištof, zavetnik furmanov je naslikan tudi na nekaterih drugih bohinjskih cerkvah. Ljudje so verjeli, da bodo imeli ob pogledu nanj srečen dan. Prostor kjer stoji cerkev ima bogato zgodovino saj so ob cerkvi našli arheološke najdbe od 1. do 5. stoletja n.š.

Cerkvena ladja je v temeljih bržkone še romanska, prezbiterij je gotski (okrog l. 1440),
ladijski obok pa je poznogotski ( iz obdobja okoli leta 1520). 

Znamenite so freske: med najstarejše na Slovenskem spada freska Sv Janeza
Evangelista,ki pije strup pred svečenikom Aristodemom; pomembna je freska
Boj Sv. Jurija z zmajem,nadalje freska Sv. Krištof (najstarejša plast je še iz obdobja
okrog leta 1300 nad njo pa je plast iz okrog l. 1400).

Zelo dragocena je še lesena glava Janeza Krstnika (ok. 1380) - ta spada med
svetovno pomembne primerke in jo hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine (razen te je na svetu le še 5 takih primerkov). 

Sedanji del nekdanjega gotskega krilnega oltarja s kipom Janeza Krstnika
(iz okrog l. 1490) je razstavljen v Narodni galeriji. Levi stranski oltar izvira iz
leta 1635 in s tabelno sliko prikazuje obglavljenje Janeza Krstnika, malo mlajši
desni oltar pa je iz leta 1640; prikazuje sliko obiskovanja Sv. Elizabete.
Zanimiva je še kritina strehe s skodlami in baročni zvonik z dvojno čebulo in
laterno iz leta 1738, kar je pri nas vsak dan večja redkost.