Zgodovina: Bohinjska železnica in turizem

Zgodovina: Bohinjska železnica in turizem

Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila velika pridobitev za celo takratno monarhijo. Bohinjcem je odprla okno svet ter jim po gospodarski katastrofi, ki jih je doletela, ko so pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju.  

 

KAKO JE ZADNJI ODSEK TRANSALPINE DOBIL IME BOHINJSKA PROGA

  
Kmalu potem, ko je bila sredi 19.st zgrajena prva železniška povezava med Dunajem in Trstom (Južna železnica), so na Dunajskem dvoru začeli razmišljati o novi povezavi, ki bi povezala Trst s Srednjo Evropo. Šele po več kot 30 letih odločanja so se konec 19. st odločili za karavanško-bohinjsko traso, ker se je kazala kot gospodarsko in strateško najbolj ugodna. 1901 je dunajski parlament sprejel zakon o Transalpini (povezava med Češko in Trstom). Njen končni odsek med Jesenicami in Trstom je dobil ime Bohinjska proga. 
  
Gradnja Bohinjske proge je bila zaradi predorov,  mostov, itd., ki jih je bilo potrebno zgraditi, izredno težavna. Enega največjih gradbenih posegov je predstavljala gradnja karavanškega in bohinjskega predora. 
  
Pripravljalna in gradbena dela na bohinjski progi so se začela leta 1900. Na razpisu za izvajalce del je bilo leta 1902 izbrano podjetje, ki ga je vodil Giacomo Ceconi. Izkušeni Ceconi je pred tem za gradnjo Arlberšega predora dobil plemiški naziv. Naporna dela, ki so jih spremljali vdori vode, so obrodila sadove in predor, ki je trajno povezal dve strani Alp, je bil 31.maja 1904 prebit. Zadnje metre je razstrelil nadvojvoda Leopold Salvator Habsburški. Dela so se nadaljevala in 1. marca 1905 so opravili prvo poskusno vožnjo.   
  
Leta 1906 so vodili zaključna dela in 19. julija so s slovesno otvoritvijo, pri kateri je bil navzoč tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, progo Jesenice - Trst izročili prometu.  
  
Bohinjski predor je ob otvoritvi meril 6339 m. Dogodki iz konca druge svetovne vojne so ga skrajšali za 12 m, poleg tega pa je ostal tudi brez mogočnega portala na Bohinjski strani. 
  

KAKO JE GRADNJA ŽELEZNICE VPLIVALA NA RAZCVET TURIZMA V BOHINJU

  
Svoje začetke turizem beleži že konec 19. stoletja. Bohinj je bil namreč zaradi svojih številnih naravnih lepot poznan širše po Avstro - Ogrski monarhiji. Leta 1887 je tako Kranjska industrijska družba zgradila prvi hotel v Bohinju, ki se je najprej imenoval Touristen Hotel, kasneje pa Hotel St. Johann - Hotel Sveti Janez.
 
Gradnja Bohinjske železnice je razburkala zaspano življenje v Bohinju. Zgodile so se številne spremembe, ki so ugodno vplivale na nov gospodarski razvoj. Bohinj je kmalu po otvoritvi bohinjske železnice postal izredno priljubljen izletniški kraj, kar je povzročilo razvoj turizma ali kakor so temu rekli pred sto leti, tujskega prometa.   
  
Bohinj je 17. februarja 1907 dobil tudi svoje Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas, ki je še istega leta izdalo prvi turistični katalog Bohinja in se včlanilo v Deželno zvezo za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. 
 

BOHINJ - MONDENO TURISTIČNO SREDIŠČE

  
Bohinj se je v tem času ponašal kar z osmimi hoteli in lepim številom privatnih sob. Katalog, ki je poleg opisa namestitvenih možnosti postregel še s praktičnimi napotki turistom in zemljevidom Bohinja, je bil tudi odlično oblikovan. Turistična ponudba v Bohinju na začetku 20. stoletja se je z nastankom Kopališča Danica ob Savi leta 1909 in ureditvijo sankališča Belvedere na pobočju Koble, če omenimo le dva večja projekta, še povečala.

Tudi ostala dopolnjujoča ponudba ni zaostajala. Tako so bili v tem obdobju turistom na voljo izvoščki (fijakarji), čoln Bogomila, ki je dvakrat dnevno vozil od cerkve Sv. Janeza do Zlatoroga, leta 1911 je k Bohinjskemu jezeru začel voziti celo omnibus, nadelali so nekatere turistične poti. Bohinj so obiskali angleški, slovanski novinarji, med pomembnejšimi gosti pa je v Bohinju letoval ministrski predsednik baron Beck.   
  
Bohinjci pa so imeli še večje načrte. Eden izmed takšnih je bil načrt triglavske gorske železnice, ki je predvideval izgradnjo žične železnice na vrh Triglava. Do uresničitve tega načrta (na srečo!) ni nikoli prišlo. 
  
Razvoj turizma v letih po dograditvi bohinjske železnice je bil izredno velik. Bohinj je že pridobival podobo pravega mondenega turističnega središča v takratni monarhiji, ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna.