Geologija

Geologija Bohinja

Bohinj lahko raziskujete z različnih vidikov - tudi skozi oči geologov. Zanimiva zgodovinska dejstva in zgodbe bodo poglobile vaše razumevanje razvoja Bohinja v času in prostoru. 


KAMNINE V BOHINJU


Najstarejše kamnine pripadajo werfenskim plastem in so stare približno 250 milijonov let. Največjo površino pokrivajo karbonatne kamnine, ki jih sestavljajo apnenec, apnenec z rožencem in dolomit.

V Bohinju najdemo številna nahajališča mineralnih surovin. Nekatere, predvsem železova ruda (bobovec), so bile tudi razlog prvih naselitev v Bohinju.

Geološko najmlajši so ostanki, ki jih je v Bohinju za sabo pustil ledenik (značilna »U« oblika, posebej lepo vidna v Zgornji bohinjski dolini), apnenčaste usedline (ledeniške morene) in strme soteske.

Skozi stoletja je voda izdolbla čudovita korita, ki ponekod dosegajo tudi do 20 m globine in se ponekod zožijo le na 1 meter (korita Mostnice, Ribnice, Korita Jereke, korita Grmečice).


TEKTONSKA ZGRADBA


Bohinj leži v osrčju območij, ki so tektonsko zelo prizadeta. Zaradi premikov, ki so nastajali in še nastajajo ob nastajanju Alp, najhitreje pred 25 milijoni let, je Bohinj tudi potresno aktivno področje.


MINERALNE SUROVINE


Bohinj je področje, kjer se najdemo manjša nahajališča mineralnih surovin. Tako najdemo po bohinjskih gorah (zlasti na Rudnem polju na Pokljuki) železovo rudo ali bobovec značilne rjave barve in zaobljenih oblik.


V Bohinju najdemo tudi manjše količine boksita, manganove rude, ob jezeru jezerske krede, pa tudi nekaj plasti rjavega premoga.


SLOVENSKA GEOLOŠKA POT


Slovenska geološka pot na področju Triglavskega narodnega parka povezuje 45 geoloških posebnosti.