Živalstvo (favna)

Živalstvo v Bohinju

Za pestrost živalskega sveta v Bohinju so poskrbele ugodne okoliščine (kotlinska lega, velike višinske razlike, vpliv Sredozemskega morja in geološka podlaga). Pri nas živijo skoraj vse za gorsko okolje značilne vrste. Od impozantnega alpskega kozoroga pa vse do mikro sveta boste našli številne, tudi ogrožene, redke in avtohtone, vrste. 

 

Najbolj zanimivi sesalci

 

  • najbolj značilen je gams
  • znova naseljen je kozorog (iztrebljen pred več kot 300 leti)
  • v istem času kot kozorog je bil ponovno naseljen tudi svizec
  • zelo redki so pri nas ris, divja mačka in rjavi medved, ki pa tu ni stalno naseljen
  • neredke so srnjad in jelenjad, veverica, podlasica, polh, kuna belica, jazbec, lisica in planinski zajec
  • najredkejša in najbolj ogrožena je vidra

 

V Bohinju gnezdi kar 84 vrst ptic

 

  • med najbolj ogrožene ptice spada divji petelin
  • med bolj znane ptice spada tudi ruševec
  • vedno redkejši je planinski orel

 

Pester svet žuželk, rib in plazilcev

 

  • tudi med žuželkami je veliko vrst zavarovanih (na primer gorski apolon in hrošč kalpski kozliček)
  • med kačami sta najbolj znana strupena modras in gad
  • avtohtone ribe v Bohinjskem jezeru so potočna postrv, lipan in menek
  • edina avtohtona vrsta vretenčarjev je planinski pupek
  • v jamah v okolici Triglava živi tudi endemični rod brezokcev

 


KAKO VARNO OPAZOVATI ŽIVALI?

 

 

Vznemirjanje ogroženih živali je kaznivo

 

Pri opazovanju živali lahko nenamerno povzročimo tudi precejšno škodo, še posebej, če za to izberemo napačen čas in kraj.

Naravovarstveniki Triglavskega narodnega parka opozarjajo:

Povzročanje nemira zaradi želje po opazovanju ali fotografiranju živali se na nekaterih rastiščih ruševca iz leta v leto stopnjuje in ogroža njihovo preživetje. Da bi živalim zagotovili kar najbolj nemoteno opravljanje osnovnih življenjskih funkcij, vas prosimo za uvidevnost in zmernost pri obiskovanju območij rastišč. Ohranitev ruševca v Alpah je namreč skupna odgovornost in mogoča le z medsebojnim sodelovanjem.

V obdobju razmnoževanja ruševca, valjenja in vodenja mladičev bo na najbolj z obiskovanjem obremenjenih rastiščih tudi poostren naravovarstveni nadzor, namerno vznemirjanje živali pa je lahko ustrezno kaznovano.