september 10, 2018

100 LET PREBOJA PRI KOBARIDU

2017 // Tematska pot miru (oskrbovalno zalednje za Krnsko bojišče)

Prva svetovna vojna je na naših tleh pustila neizbrisen pečat in njene sledi so v Bohinju še vedno zelo vidne. Bohinj je namreč po vstopu Italije v vojno postal pomebno oskrbovalno središče za severni del soške fronte, saj je bil prometno povezan z železnico in dovolj v zaledju bojišča, da je bil izven dosega topov. Danes je bohinjska tematska pot del Poti miru, ki poteka po ostankih soške fronte in je kot del nekdanjega oskrbovalnega zaledja fronte tako tematsko kot infrastrukturno nekakšna posebnost. Na njej ne boste videli strelskih rovov, kavern, bunkerjev in vojaških utrdb, boste pa deležni številnih vojnih zgodb.

POT MIRU IN ZGODB

Celotna pot je za pohodnike lahko tudi nekajdnevni zalogaj in nas vodi od Bohinjske Bistrice do Ukanca in nato v Krnsko pogorje ter dolino Tolminke. Pot ne preseneča samo z izjemnimi naravnimi lepotami, ki jih ponujajo Julijske alpe in Triglavski narodni park, še bolj nas zna presenetiti z izjemnimi zgodbami človeške iznajdljivosti, vztrajnosti in osebnimi usodami vojakov, ujetnikov in domačinov. Tako je tematska pot svojevrsten naravni in kulturnozgodovinski spomenik.

Pogled, ki nam na tej tematski poti seže dobrih 100 let nazaj, nam slika izjemne prizore človeških naporov. V Bohinj so namreč prihajale enormne količine vojaških zalog, orožja in opreme. Vojaki, ranjenci in ujetniki so se zgrinjali v dolino v obeh smereh. Bohinj je postal ogromen logistični center s skladišči, bolnišnicami, vojašnicami, pokopališči … Tudi civilno prebivalstvo je bilo vključeno v vojaške aktivnosti in potrebe oskrbovanja bojišča – življenja vseh Bohinjcev so se temeljito spremenila.

KAKO JE ČUDEŽ PRI KOBARIDU SPREMENIL BOHINJ

Zaradi nenasitnih potreb soške fronte, so iz Bohinjske Bistrice do Ukanca potegnili ozkotirno železnico, vagone z opremo pa
so sprva vlekli konji, vendar je vojna tudi pri konjih terjala visok davek in povečane potrebe vojske ni bilo mogoče zadovoljiti brez elektrifikacije proge, zato so na Savici postavili elektrarno in progo že leta 1917 elektrificirali. Iz Ukanca do fronte so predvsem z ruskimi ujetniki postavili razvejan sistem žičnic in poti s katerimi so po bohinjskih gorah nenehno tovorili opremo.

Promet in oskrba sta bila zelo redko prekinjena. Nekatere poti so sicer bile zavarovane z ograjami, vendar so plazovi kljub temu odnesli številna življenja. Pomen Bohinja kot oskrbovalnega zaledja za 5. armado je oktobra 1917 s čudežem pri Kobaridu popolnoma usahnil, saj se je frontna linija do konca vojne premaknila v furlansko nižino. V Bohinju je tako ostala mogočna tehnična dediščina, del nje pa ni nikoli več zaživel. Tudi ozkotirna železnica do Zlatoroga v Ukancu ni obstala, danes nanjo spominja kolesarska pot ob jezeru in je tako kot oskrbovalne poti v gorah namenjena uživanju v osrčju Triglavskega narodnega parka in zato najlepši naravni spomenik miru.

STALNA RAZSTAVA: BOHINJ IN BOHINJCI (1914-1918)

Muzej Tomaža Godca, Bohinjska Bistrica

Če se odpravljate na pohod po tematski poti oskrbovalnega zaledja soške fronte, obiščite tudi Muzej Tomaža Godca, ki je ena izmed točk na Poti miru. Tam si lahko ogledate stalno razstavo Bohinj in Bohinjci 1914 – 1918, kjer je na ogled več kot 500 avtentičnih muzejskih predmetov iz soškega bojišča s poudarkom na bohinjskem oskrbovalnem zaledju soške fronte in takratnemu življenju v Bohinju, ki je bilo fronti in vojni popolnoma podrejeno.

RAZSTAVA: NJIM, KI JUNAKI SO NAJBOLJI, SVETINJE ZLATE DAJE V DAR!

Gorenjci in odlikovanja v prvi svetovni vojni

Muzej Tomaža Godca, Bohinjska Bistrica

Letos mineva 100 let od konca bojev na soški fronti, ki so zelo zaznamovali tudi Bohinj. Razstava je posvečena Gorenjcem, ki so služili v avstro-ogrski vojski in bili večkrat odlikovani. Med njimi je bil tudi Bohinjec Jožef Hribar iz Češnjice. Na razstavi bodo predstavljeni nekateri polki avstro-ogrske vojske v času prve svetovne vojne, v katerem so bili večinoma slovenski vojaki, vojaški čini in oznake avstro-ogrske vojske ter izbor odlikovanj in odlikovancev.

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ