Junij 3, 2018

PANTZOVA ŽIČNICA

Pantzova žičnica je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi.

Spodnja postaja se nahaja v Soteski ob Blatnem grabnu tik ob glavni cesti. Stara žičniška pot, ki povezuje objekte spomeniško zaščitenega žičniškega sistema, je zanimiva tudi za pohodnike.

ZAKAJ JE POMEMBNA PANTZOVA ŽIČNICA?

  • Pantzova žičnica je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi
  • zaščitena je kot tehniški spomenik
  • njena izgradnja je prinesla razcvet gozdarstva in načrtnega gospodarjenja v gozdovih Jelovice
  • omogočila je gospodarno rabo gozdov (nižji stroški spravila, omogočila spravilo oblovine)
  • v ohranjenih načrtih lahko še danes občudujemo napredno miselnost takratnih gozdarjev

KJE STOJI PANTZOVA ŽIČNICA?

Pantzova žičnica leži v soteski Save Bohinjke. Spodnja postaja stoji tik ob glavni cesti Bled – Bohinj, v bližini Blatnega grabna, ki odvaja vodo iz barij na Rovtarici. Nad slapom stoji vmesna postaja (beksel). Zgornja postaja sameva tik nad prepadnimi pobočji Jelovice. Pod streho skriva izvirni sistem koničnih bobnov za navijanje in odvijanje vlačilne vrvi. Vse objekte povezuje stara žičničarska pot, ki je zanimiva tudi za pohodnike in planince (od Zoisovega mostu do barij na Rovtarici ter naprej nad prepadna pobočja Jelovice).

KRATEK ZGODOVINSKI ORIS

Žičnico je leta 1882 zgradila Kranjska industrijska družba (KID), ki je bila lastnica gozdov Jelovice in Pokljuke. Projekt je pripravil in patentiral ravnatelj družbe ing. Lambert Pantz. KID je leta 1871 kupila gozdove od propadlega železarja Ruarda. Na dostopnih predelih so bili močno izsekani. Žičnica Blatni graben je v 82 letih delovanja z Jelovice spravila okoli pol milijona m3 lesa, oglja, drv in lubja. Iz prepeljanega lesa bi lahko v Soteski zgradili 4m širok jez, ki bi zapolnil polovico doline. Transport lesa se je pričel v jeseni z zakladanjem posekanega lesa.

S prvim snegom so ga pričeli voziti furmani s konji na zgornjo postajo žičnice. Oglje, drva in lubje so prevažali s samotežnimi sanmi. Kapaciteta žičnice v delovniku je bila 30 m3 lesa. Po potrebi je delovala celo ponoči. V konicah je vozilo na zgornjo postajo tudi po 40 furmanov in cigarjev. Hlode so na spodnji postaji valili po drči v Savo in jih plovili do »gar« (plavajoče grablje) pri žagi v Soteski. Grablje so hlode usmerile v kanal do industrijskega tira, kjer so jih ročno izvlekli.

Po razrezu hlodov so rezan les s konji prepeljali do železniške postaje Lesce. Leta 1906 je stekel promet po Bohinjski progi. Soteska je prav zaradi obratov (po posredovanju gozdarjev) dobila železniško postajo.

TEHNIŠKE POSEBNOSTI 

Originalna Pantzova zamisel je nihajna žična naprava, ki deluje po eni nosilni vrvi. Po nosilki se izmenično spuščata in dvigata vozička. Srečujeta se na izogibališču (bekselnu). Na zgornji postaji je zapletena naprava s koničnimi bobni urejala navijanje in odvijanje vlačilnih vrvi. Obenem je reducirala vplive različnih dolžin zgornjega in spodnjega dela žičnice, ker izogibališče zaradi terenskih razmer ni v sredini trase. Izjemno težaven teren je zahteval lomljeno traso v horizontalni in vertikalni smeri. Žičnica je dolga 660 m z višinsko razliko 305m.

KRAJEVNE POSEBNOSTI

  • ozka dolina Soteske razkriva svet prepadnih pobočij iz triadnih plastovitih apnencev in bistre Save Bohinjke
  • človeška prisotnost na območju Soteske (odkritja v Ajdovski luknji) sega v železno dobo
  • ogledate si lahko ostanke stare poti v Bohinj (štenge), kjer so v skalo vsekana stara železarska znamenja
  • od ustrezni vodnatosti je v Soteski veliko slapov (tako na pobočjih Pokljuke kot Jelovice)
  • v tem prostoru srečujemo toploljubne, hribovske in gorske rastlinske združbe
  • svet Soteske je tako bogat, raznolik, poln presenečenj, da v lepem vremenu preživite nepozaben dan

DODATNE INFORMACIJE ZA NAJBOLJ RADOVEDNE

V prispevku Vladimirja Vilmana si lahko preberete podrobnosti o Von Pantzovih gravitacijskih žičnicah na Slovenskem. Lambert von Pantz je med svojim službovanjem v Kranjski industrijski družbi namreč skonstruiral in zgradil kar pet transportnih žičnic. Prva žičnica je bila rudniška na Begunjščico, ostale štiri pa so bile gozdarske žičnice v Bohinju, od katerih pa se je ohranila samo zgoraj opisana žičnica v Blatnem grabnu v Soteski. O Bohinjskih žičnicah si lahko več preberete v tretjem poglavju.

Prispevki Janeza Pikona na spletni strani Gore in ljudje:

Lokacija

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ