Spoznajte tradicijo življenja na planini v avtentičnem okolju s predmeti, fotografijami in dokumentarnim gradivom. Planšarski muzej vam omogoča razumeti pomen bohinjskega pastirstva in planšarstva kot način življenja in sobivanja z naravo v visokogorskem svetu.

Planšarstvo, katerega začetki segajo v 13. stoletje, in z njim povezano sirarstvo je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva v Bohinju. Premalo obdelovalnih površin, dolge zime, kratka poletja so bili razlog, da so se prebivalci v večji meri ukvarjali z živinorejo (krave, koze, konje, ovce). Mleko in mlečni izdelki so bili dolga časa glavna osnova vsakdanje prehrane.

V muzeju je predstavljena tradicija življenja na planini v avtentičnem okolju s predmeti, fotografijami in dokumentarnim gradivom. Z ogledom muzeja boste spoznali pomen bohinjskega pastirstva in planšarstva kot načina življenja in sobivanja z naravo v visokogorskem svetu.

Planšarski muzej v Stari Fužini, ki je bil odprt leta 1971 in nato leta 1990 vsebinsko preurejen in dopolnjen, se nahaja v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila v Stari Fužini v Bohinju namreč zgrajena sirarna, v kateri so še do leta 1967 izdelovali sir in kjer so sirarski mojstri v poletnem času skrbeli za velike hlebe sira, ki so jih nosači vsak teden prinašali s planin.

V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma (1200 l) in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavljeno je originalno sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu v planini.

Razstavljeni so tudi originalni predmeti notranje opreme sirarn (sirarsko orodje in pribor, posode za mleko, pinje za izdelovanje masla), veliki kotel na lesenem vratilu iz sirarn v planini Blato. Razstavljena je tudi “majerska” krošnja, opremljena s potrebščinami, ki so jih planšarji vsako leto ob selitvah v planine nosili s seboj. S fotografijami so prikazane sirarne in sirarsko delo v planinah, transport sira v dolino itd.

Na ogled je tudi lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.

DODATNA MOŽNOST