Rudnica

Rudnica je 946 metrov visok razgledni hrib, ki razmejuje Zgornjo in Spodnjo bohinjsko dolino. Dosegljiva je v vseh letnih časih, zaradi svoje višine pa se njen vrh pogosto dviga nad meglo v dolini.

Gozdni vrh Rudnice se dviga prav v osrčju Bohinja. Razgleden hrib je dostopen skoraj iz vseh vasi Spodnje in Zgornje bohinjske doline, zato ponuja številne razglede na skoraj vse kotičke Bohinja.

Z vrha se odpre čudovit razgled na Zgornjo bohinjsko dolino, njene planine in Senožeta, na poti do tja pa lahko občudujete številne razglede na Bohinjsko jezero, obe bohinjski dolini ter mogočne vrhove, ki se dvigajo nad njima.

Dostop do Rudnice

Dostop na Rudnico je možen iz štirih razglednih smeri: Bohinjsko jezero, Stara Fužina, Brod in Srednja vas. Na vrhu Rudnice je skrinjica z žigom in vpisno knjigo.

Rudnica je dobila ime po rudi, ki so jo nekoč kopali na njenih pobočjih. Z roba jase, čez katero vodi pot, so jo z žičnico spuščali v dolino. Ob poti so še danes vidni izkopi, ki so jih rudarji naredili na hribu. Neizbrisen pečat so Rudnici dali tudi davni ledeniki (strma pobočja na severu, vzhodu in jugu).

Rudnica je znana tudi po svojem rastlinskem bogastvu, med katerim izstopa bohinjska perunika, simbol Mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki se vsako leto odvija v Bohinju. V času festivala je na Rudnico organiziran tudi voden botanični pohod.

razglednik Rudnica, Bohinj

Zgodbe in legende

“Rudnica v svojem nedrju skriva tudi par legend, ki počasi tonejo v pozabo. V Bohinju naj bi namreč svoje dni živela dva velikana; eden je stal na Studorju, drugi na Rudnici, družbo pa jima je delala sestra. Verjetno je bila še večja od njiju, saj je imela eno nogo na Studorju, drugo pa na Rudnici, da je prala perilo v Ribnici. Že ime samo pove, da je bil hrib rudniški center, in kjer so rudniki in rudarji, je tudi Perkmandeljc, majhen škrat, ki nagaja tistim, ki kopljejo rudo. Podzemni svet je bil namreč njegovo kraljestvo. Rudarjem se je prikazal, pa spet izginil in s tem preprečil, da so kopali naprej.”  Citat iz zapisa Jelene Justin na portalu Gore in ljudje.

NE POZABITE OBISKATI ŠE...