“Čeprav sem goro Triglav že več kot enkrat skoraj docela zavzel, kakor tudi njegovo okolico, si vendar ne morem domišljati, da mi je prišla kaj več kot komaj tretjina tamkajšnjih redkih rastlin pred oči. Zakaj moji opravki mi niso omogočali kaj več kot samo kratek čas tamkaj bivati. O, kolikokrat sem si želel, da bi tu leto dni bival kot pastir, da bi mogel to s cvetkami bogato pokrajino večkrat prehoditi! Koliko redkih rastlin, ki mi sicer ne bodo prišle pred oči, bi mogel tamkaj odkriti! To mogočno in visoko gorovje ima množico različnih klim, zato se nahajajo tam tako raznovrstne rastline! Oni del, ki je obrnjen proti morju, vedno obseva vroče sonce. Nasprotno pa severna plat nima skoraj nič sonca v tesnih dolinah …”

Tako navdušeno je pisal o botaničnem bogastvu bohinjskih gora Bretonec Balthazar Hacquet (1739 ali 1740 – 1815), znameniti naravoslovec, popotnik in raziskovalec, v svojem delu Oryctographia Carniolica , ki je v treh delih izšlo v Leipzigu v letih 1778 – 1789. Triglava, najvišje gore v Julijskih Alpah, se je loteval iz Bohinja. Temeljito je raziskal bohinjske gore in bil je očaran in navdušen nad bogatim, raznovrstnim rastlinjem, ki ga je odkrival na svojih turah po bohinjski okolici.

V resnici se le malo katero območje v Alpah lahko pohvali s tako raznolikim rastlinstvom! Bližina Mediterana se kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki, senožeti … pa raznovrstna mokrišča – od jezerske obale Bohinjskega jezera do visokih barij … Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelji narave omogoča nepozabna doživetja, lepote in spoznanja.

Kjer je obilica cvetja, so tudi metulji in čebele! Bohinj je s svojo okolico čudovito območje za opazovanje metuljev, ki obletavajo cvetove. Čebelarstvo pa ima zelo dolgo tradicijo. Kot drugje v Sloveniji tudi bohinjski čebelarji skrbno vzgajajo kranjsko čebelo sivko, marljivo in ljubeznivo čebelico, ki ob bogastvu pisanega alpskega cvetja poskrbi za okusen in zelo kakovosten pridelek medu. Domačini pa znajo iz tega medu pričarati aromatične in okusne pijače in priboljške, zaradi katerih se marsikomu kar cedijo sline …

CVETOČA KULTURNA KRAJINA

Mnoge rastline se morajo za svoj obstoj in preživetje zahvaliti človeku. Tisočletno sožitje človeka in narave je v Julijskih Alpah izoblikovalo pokrajino in s tem življenjski prostor za mnoge rastline, ki ob drugačni rabi travnikov, sadovnjakov, senožeti in gozdov ne bi mogle preživeti. Velika večina travnikov v Julijskih Alpah je delo človekovih rok.

Brez skrbnega dela domačinov bi travnike prerasel gozd, ki bi višje v gorah prehajal v ruševje in skale – vse prelepo cvetlično bogastvo travnikov od doline pa do visokogorja pa bi bilo izgubljeno. Pokrajina, kot jo lahko vidimo in doživljamo danes, je nastajala dolga stoletja… da, tisočletja. Odkar se je človek naselil v teh gorah in dolinah. In to se je zgodilo že davno, kot prav zadnja leta ugotavljajo arheologi.

Živinoreja, ki je temeljila na avtohtoni pasmi goveda – bohinjski ciki, je zahtevala spoštljivo in premišljeno rabo naravnih danosti. Pozimi je bilo treba živino prehraniti s skrbno posušenim senom, pokošenim poleti. Da so čez poletje lahko pripravili dovolj sena za zimo, so v poletnih mesecih odgnali krave na pašo najprej na prehodne, nato pa na vse bolj visoko ležeče planine. Zaradi mokre klime so za sušenje sena postavljali umetelne stavbe – kozolce ali po domače stoge.

Za domovanje pastirjev pa pastirske stanove po planinah. In lesene senike za shranjevanje sena čez zimo, ko ga je bilo domov mogoče pripeljati na saneh. V bližini vasi so se vse do danes ohranili visokostebelni travniški sadovnjaki. Vse to je dalo pokrajini okoli Bohinja velik pečat – oblikovala se je žlahtna kulturna krajina izjemne lepote, na katero so Bohinjci upravičeno ponosni.

Tudi gozdove je v stoletjih človek temeljito spremenil. Danes komaj verjamemo, da je bilo marsikatero območje okoli Bohinja pred stoletji zaradi fužinarstva in oglarstva popolnoma izsekano. Naravne mešane gozdove na Pokljuki in Jelovici so zamenjali smrekovi gozdovi…

Zadnja desetletja so vnesla v način življenja velike spremembe. Kmetje opuščajo kmetovanje in rejo živine… mnogi travniki ostajajo nepokošeni. Sodobna živinoreja zahteva intenzivno pridelavo krme z uporabo umetnih gnojil, zgodnjo košnjo, preden rastline semenijo… in namesto dišečega sena v kozolcih je za živino pripravljena silirana krma. Mnoge planine so opuščene ali pa se spreminjajo v naselja počitniških hišic. Vse to bistveno vpliva na življenjske pogoje mnogil lepih in zanimivih, pa tudi redkih in ogroženih rastlin.

Za ohranitev cvetnega bogastva Bohinja in Alp sploh je izjemnega pomena ohranjanje kulturne krajine z ekstenzivno živinorejo – torej s tradicionalnimi načini pridelave sena. To pa v današnjem času ni lahko. Mednarodni festival alpskega cvetja je namenjen tudi iskanju poti za dobro sožitje človeka in narave v prihodnosti – zato, da bodo lepoto cvetočih poljan lahko občudovali tudi naši otroci!

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh. Ime Triglav ni povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe gore z jugovzhodne strani bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa poganstva, ki je imelo sedež na njegovem vrhu. Velja za simbol slovenstva, ki je tudi na slovenskem grbu in zastavi.

TNP se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Obsega 880 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Osrednje poslanstvo javnega zavoda TNP je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Spletna stran: www.tnp.si

Spoznajte rastline Triglavskega narodnega parka

Floro Triglavskega narodnega parka lahko spoznavate  s pomočjo Spletnega iskalnika rastlin Triglavskega narodnega parka.

Iskalnik omogoča preprosto spoznavanje bogate flore Triglavskega narodnega parka. Z izborom lahko prepoznavnih znakov opazovane rastline nam program prikaže foto galerijo rastlin, ki imajo izbrane znake. S klikom na posamezno sliko se prikažejo še druge fotografije in ime rastlinske vrste. Vsaka značilnost oz. opazovani znak je tudi natančno opisan in nazorno prikazan s fotografijami. Iskalnik je nastal v sodelovanju z Univerzo v Trstu.

Na voljo je več interaktivnih vodnikov, s katerimi lahko spoznavate rastlinstvo in živalstvo Triglavskega narodnega parka. Ti vodniki delujejo po principu dihotomnega/dvovejnatega določevalnega ključa: na vsakem koraku nam ponudijo dve možnosti, ki sta po navadi tudi slikovno prikazani. Izberemo možnost, ki ustreza opazovanemu organizmu in po korakih pridemo do imena te rastline/živali. Vodniki, uporabni na območju parka so:

• Interaktivni določevalni ključ za lesnate rastline Triglavskega narodnega parka. Na voljo je tudi v angleščini, nemščini in italijanščini. Kot brezplačno aplikacijo si ga lahko naložite na pametni telefon v iTunes ali Google Play: http://siit.eu/index.php/dolocevalni-kljuci/seznam-kljucev?id=153 (samo v slovenščini).
• Interaktivni vodnik za določanje dreves, grmov, grmičev in lesnatih vzpenjavk v Bavšici
• Interaktivni vodnik za določanje dreves, grmov, grmičev in lesnatih vzpenjavk v okolici plezališča Bohinj, sektor A-Bellevue
• Spoznajmo 100 rastlin alpskega botaničnega vrta Juliana. Ključ je v sodelovanju z Univerzo v Trstu izdelal Prirodoslovni muzej Slovenije.
• Ključ za določanje epifitskih lišajev Slovenije. Ključ je v sodelovanju z dr. Francem Batičem in Univerzo v Trstu izdelala Univerza v Novi Gorici.

NATURA 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi.

Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja habitatne direktive in direktive o pticah. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv.

Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo – kadar bo to mogoče – njeno ohranjanje podpirale.

Spletna stran: www.natura2000.gov.si