Januar 6, 2017

Podnebje v Bohinju

ZNAČILNOSTI PODNEBJA V BOHINJU

  • alpska klima (razmeroma ostra z mrzlimi zimami in kratkimi poletji)
  • največ padavin je jeseni
  • največ jasnih dni ob koncu zime in v zgodnji pomladi
  • najdebelejša snežna odeja v februarju in marcu
  • izpostavljenost pogostim temperaturnim obratom

ZNAČILNOSTI TEMPERATUR V BOHINJU

  • srednje letne temperature so v nižinah Bohinja okoli  8o C
  • najtoplejši mesec je tako v dolini kot v gorah avgust
  • najhladnejši mesec je v dolinah januar, po gorah pa februar
  • jesen je toplejša od pomladi
  • jeseni ni več poletnih popoldanskih neviht (največ jih je junija in julija)
  • jeseni so temperature so znosnejše za naporno hojo kot poleti, le dnevi so krajši
  • v oktobru se včasih pojavi izrazito obdobje toplega vremena – Martinovo (oziroma indijansko) poletje
  • rosa, slana in ivje so padavine lepega vremena
  • megla je v Bohinju povprečno 90 dni v letu
  • največ sončnih dni je v sredogorju

KORISTNE POVEZAVE

 

 

ZIMSKA OPOZORILA: NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV NA OBMOČJU TNP

Januar 6, 2017

Geologija Bohinja

Zanimiva zgodovinska dejstva in zgodbe bodo poglobile vaše razumevanje razvoja Bohinja v času in prostoru.

KAMNINE V BOHINJU

Najstarejše kamnine pripadajo werfenskim plastem in so stare približno 250 milijonov let. Največjo površino pokrivajo karbonatne kamnine, ki jih sestavljajo apnenec, apnenec z rožencem in dolomit.

V Bohinju najdemo številna nahajališča mineralnih surovin. Nekatere, predvsem železova ruda (bobovec), so bile tudi razlog prvih naselitev v Bohinju.

Geološko najmlajši so ostanki, ki jih je v Bohinju za sabo pustil ledenik (značilna »U« oblika, posebej lepo vidna v Zgornji bohinjski dolini), apnenčaste usedline (ledeniške morene) in strme soteske.

Skozi stoletja je voda izdolbla čudovita korita, ki ponekod dosegajo tudi do 20 m globine in se ponekod zožijo le na 1 meter (korita Mostnice, Ribnice, Korita Jereke, korita Grmečice).

TEKTONSKA ZGRADBA

Bohinj leži v osrčju območij, ki so tektonsko zelo prizadeta. Zaradi premikov, ki so nastajali in še nastajajo ob nastajanju Alp, najhitreje pred 25 milijoni let, je Bohinj tudi potresno aktivno področje.

MINERALNE SUROVINE

Bohinj je področje, kjer se najdemo manjša nahajališča mineralnih surovin. Tako najdemo po bohinjskih gorah (zlasti na Rudnem polju na Pokljuki) železovo rudo ali bobovec značilne rjave barve in zaobljenih oblik.
V Bohinju najdemo tudi manjše količine boksita, manganove rude, ob jezeru jezerske krede, pa tudi nekaj plasti rjavega premoga.

SLOVENSKA GEOLOŠKA POT

Slovenska geološka pot na področju Triglavskega narodnega parka povezuje 45 geoloških posebnosti.

Januar 6, 2017

Botanične posebnosti Bohinja

Spadajo v tako imenovano alpsko apneniško floro, ki je med najbogatejšimi v Evropi. Nekatere rastlinske vrste rastejo samo v Bohinju in so tako dobile ime po Bohinju ali Triglavu.

Cvetice nabirajmo zgolj na spominske kartice

Nekatere vrste rastlin so redke in bi nabiranje še bolj ogrožalo njihov obstoj. Če si želite njihovo lepoto odnesti s seboj, jih ujemite v fotografski objektiv. Pred nabiranjem pa jih skrbno varujmo. Zato, da bodo še naprej lahko opravljale svoje naloge v ekosistemu in da bodo za vedno krasile čudoviti gorski svet.

Bogastvo pestrosti bohinjske flore

Rastlinske vrste nastopajo v raznih zgodbah in pripovedkah. Najznamenitejša je Triglavska roža, ki je svoje mesto dobila v pripovedki o Zlatorogu. Lega, razgiban teren, višinska razlika, vpliv Sredozemskega morja in geološka podlaga v Bohinju so pri rastlinstvu botrovali izredni raznolikosti:

  • v dolini najdemo barvito travniško floro (spomladanski svišč, arnika, zvončnice..)
  • nižje planine spomladi okrasijo Lepi čeveljc, Bohinjska perunika, Clusijev svišč…
  • Fužinarske gore so bogate z  meliščno floro, ki se pojavi nad 2000 metri (Triglavska roža, Triglavska neboglasnica, Triglavski svišč, Triglavski dimek….)
  • konec junija se pojavijo murke in planike
  • posebno mesto imajo rastlinske vrste visokih barij, ki so nastala zaradi šotnih mahov
  • alpske rastline imajo pomembno vlogo v krhkem gorskem ekosistemu

Gozdovi Bohinja

  • gozdovi pokrivajo večino površine
  • značilne vrste so: bukev, smreka, macesen in rušje
  • vse drevesne vrste morajo biti prilagojene ostrim razmeram
  • V TNP so izločeni tudi gozdni rezervati (popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju)
  • obiščete lahko tudi debela drevesa

Nabiranje gob, plodov in zelišč

  • nabiramo lahko gobe, gozdne sadeže, zelišča…
  • ljubiteljsko gobarjenje je najbolj intenzivno avgusta in septembra
  • v TNP se sme nabirati samo v robnem območju parka
  • splošna omejitev nabiranja gob je 2 kg na osebo
  • gobe morajo biti grobo očiščene že na rastišču
  • pri nabiranju ne uporabljamo pripomočkov, ki bi poškodovali rastline

KAKO DOŽIVETI SVET ALPSKIH RASTLIN?

december 16, 2016

Živalstvo v Bohinju

Za pestrost živalskega sveta v Bohinju so poskrbele ugodne okoliščine (kotlinska lega, velike višinske razlike, vpliv Sredozemskega morja in geološka podlaga). Pri nas živijo skoraj vse za gorsko okolje značilne vrste. Od impozantnega alpskega kozoroga, pa vse do mikro sveta, boste našli številne vrste, tudi ogrožene, redke in avtohtone.

 

Najbolj zanimivi sesalci

 

  • najbolj značilen je gams
  • znova naseljen je kozorog (iztrebljen pred več kot 300 leti)
  • v istem času kot kozorog je bil ponovno naseljen tudi svizec
  • zelo redki so pri nas ris, divja mačka in rjavi medved, ki pa tu ni stalno naseljen
  • neredke so srnjad in jelenjad, veverica, podlasica, polh, kuna belica, jazbec, lisica in planinski zajec
  • najredkejša in najbolj ogrožena je vidra

 

V Bohinju gnezdi kar 84 vrst ptic

 

  • med najbolj ogrožene ptice spada divji petelin
  • med bolj znane ptice spada tudi ruševec
  • vedno redkejši je planinski orel

 

Pester svet žuželk, rib in plazilcev

 

  • tudi med žuželkami je veliko vrst zavarovanih (na primer gorski apolon in hrošč kalpski kozliček)
  • med kačami sta najbolj znana strupena modras in gad
  • avtohtone ribe v Bohinjskem jezeru so potočna postrv, lipan in menek
  • edina avtohtona vrsta vretenčarjev je planinski pupek
  • v jamah v okolici Triglava živi tudi endemični rod brezokcev

 

KAKO VARNO OPAZOVATI ŽIVALI?

 

 

Vznemirjanje ogroženih živali je kaznivo

 

Pri opazovanju živali lahko nenamerno povzročimo tudi precejšno škodo, še posebej, če za to izberemo napačen čas in kraj.

Naravovarstveniki Triglavskega narodnega parka opozarjajo:

Povzročanje nemira zaradi želje po opazovanju ali fotografiranju živali se na nekaterih rastiščih ruševca iz leta v leto stopnjuje in ogroža njihovo preživetje. Da bi živalim zagotovili kar najbolj nemoteno opravljanje osnovnih življenjskih funkcij, vas prosimo za uvidevnost in zmernost pri obiskovanju območij rastišč. Ohranitev ruševca v Alpah je namreč skupna odgovornost in mogoča le z medsebojnim sodelovanjem.

V obdobju razmnoževanja ruševca, valjenja in vodenja mladičev bo na najbolj z obiskovanjem obremenjenih rastiščih tudi poostren naravovarstveni nadzor, namerno vznemirjanje živali pa je lahko ustrezno kaznovano.

 

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ