Januar 6, 2017

Botanične posebnosti Bohinja

Spadajo v tako imenovano alpsko apneniško floro, ki je med najbogatejšimi v Evropi. Nekatere rastlinske vrste rastejo samo v Bohinju in so tako dobile ime po Bohinju ali Triglavu.

Cvetice nabirajmo zgolj na spominske kartice

Nekatere vrste rastlin so redke in bi nabiranje še bolj ogrožalo njihov obstoj. Če si želite njihovo lepoto odnesti s seboj, jih ujemite v fotografski objektiv. Pred nabiranjem pa jih skrbno varujmo. Zato, da bodo še naprej lahko opravljale svoje naloge v ekosistemu in da bodo za vedno krasile čudoviti gorski svet.

Bogastvo pestrosti bohinjske flore

Rastlinske vrste nastopajo v raznih zgodbah in pripovedkah. Najznamenitejša je Triglavska roža, ki je svoje mesto dobila v pripovedki o Zlatorogu. Lega, razgiban teren, višinska razlika, vpliv Sredozemskega morja in geološka podlaga v Bohinju so pri rastlinstvu botrovali izredni raznolikosti:

  • v dolini najdemo barvito travniško floro (spomladanski svišč, arnika, zvončnice..)
  • nižje planine spomladi okrasijo Lepi čeveljc, Bohinjska perunika, Clusijev svišč…
  • Fužinarske gore so bogate z  meliščno floro, ki se pojavi nad 2000 metri (Triglavska roža, Triglavska neboglasnica, Triglavski svišč, Triglavski dimek….)
  • konec junija se pojavijo murke in planike
  • posebno mesto imajo rastlinske vrste visokih barij, ki so nastala zaradi šotnih mahov
  • alpske rastline imajo pomembno vlogo v krhkem gorskem ekosistemu

Gozdovi Bohinja

  • gozdovi pokrivajo večino površine
  • značilne vrste so: bukev, smreka, macesen in rušje
  • vse drevesne vrste morajo biti prilagojene ostrim razmeram
  • V TNP so izločeni tudi gozdni rezervati (popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju)
  • obiščete lahko tudi debela drevesa

Nabiranje gob, plodov in zelišč

  • nabiramo lahko gobe, gozdne sadeže, zelišča…
  • ljubiteljsko gobarjenje je najbolj intenzivno avgusta in septembra
  • v TNP se sme nabirati samo v robnem območju parka
  • splošna omejitev nabiranja gob je 2 kg na osebo
  • gobe morajo biti grobo očiščene že na rastišču
  • pri nabiranju ne uporabljamo pripomočkov, ki bi poškodovali rastline

KAKO DOŽIVETI SVET ALPSKIH RASTLIN?

december 16, 2016

Živalstvo v Bohinju

Za pestrost živalskega sveta v Bohinju so poskrbele ugodne okoliščine (kotlinska lega, velike višinske razlike, vpliv Sredozemskega morja in geološka podlaga). Pri nas živijo skoraj vse za gorsko okolje značilne vrste. Od impozantnega alpskega kozoroga, pa vse do mikro sveta, boste našli številne vrste, tudi ogrožene, redke in avtohtone.

 

Najbolj zanimivi sesalci

 

  • najbolj značilen je gams
  • znova naseljen je kozorog (iztrebljen pred več kot 300 leti)
  • v istem času kot kozorog je bil ponovno naseljen tudi svizec
  • zelo redki so pri nas ris, divja mačka in rjavi medved, ki pa tu ni stalno naseljen
  • neredke so srnjad in jelenjad, veverica, podlasica, polh, kuna belica, jazbec, lisica in planinski zajec
  • najredkejša in najbolj ogrožena je vidra

 

V Bohinju gnezdi kar 84 vrst ptic

 

  • med najbolj ogrožene ptice spada divji petelin
  • med bolj znane ptice spada tudi ruševec
  • vedno redkejši je planinski orel

 

Pester svet žuželk, rib in plazilcev

 

  • tudi med žuželkami je veliko vrst zavarovanih (na primer gorski apolon in hrošč kalpski kozliček)
  • med kačami sta najbolj znana strupena modras in gad
  • avtohtone ribe v Bohinjskem jezeru so potočna postrv, lipan in menek
  • edina avtohtona vrsta vretenčarjev je planinski pupek
  • v jamah v okolici Triglava živi tudi endemični rod brezokcev

 

KAKO VARNO OPAZOVATI ŽIVALI?

 

 

Vznemirjanje ogroženih živali je kaznivo

 

Pri opazovanju živali lahko nenamerno povzročimo tudi precejšno škodo, še posebej, če za to izberemo napačen čas in kraj.

Naravovarstveniki Triglavskega narodnega parka opozarjajo:

Povzročanje nemira zaradi želje po opazovanju ali fotografiranju živali se na nekaterih rastiščih ruševca iz leta v leto stopnjuje in ogroža njihovo preživetje. Da bi živalim zagotovili kar najbolj nemoteno opravljanje osnovnih življenjskih funkcij, vas prosimo za uvidevnost in zmernost pri obiskovanju območij rastišč. Ohranitev ruševca v Alpah je namreč skupna odgovornost in mogoča le z medsebojnim sodelovanjem.

V obdobju razmnoževanja ruševca, valjenja in vodenja mladičev bo na najbolj z obiskovanjem obremenjenih rastiščih tudi poostren naravovarstveni nadzor, namerno vznemirjanje živali pa je lahko ustrezno kaznovano.

 

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ