fbpx
Februar 28, 2019

Projekt: Vrh Julijcev

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.

Neugodno stanje habitatnih tipov je povezano z zmanjševanjem površine ter porušenjem njihove strukture in delovanja, pri vrstah pa s stanjem ohranjenosti populacij in primernosti habitata. Na izgubo travišč pod gornjo gozdno mejo (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki) tako vpliva opuščanje za alpski prostor značilnega planinskega pašništva in ekstenzivne košnje, kar ogroža nekatere varstveno pomembne vrste, kot sta alpska možina in kotorna. Z opustitvijo paše na planinah se izgubljajo tudi umetno vzpostavljeni kali za napajanje živine, ki so pomembni za ohranitev velikega pupka in hribskega urha. Visoka barja na pokljuški planoti so v splošnem dobro ohranjena, vse bolj jih ogrožata naraščajoči pritisk obiskovanja in neprimerno vzdrževanje ter uporaba cest na vplivnem območju. Slabo stanje trdih oligotrofnih voda s parožnicami, na primer visokogorskih jezer, so povzročile vnesene ribe, ki so porušile strukturo in delovanje vodnih ekosistemov, dodaten pritisk pa predstavlja množično sezonsko obiskovanje in različne rekreativne dejavnosti.

Projekt obravnava tudi pet vrst ptic z neugodnim stanjem ohranjenosti, pri čemer je divji petelin kot vse koconoge kure izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi različnih oblik rekreacije in prostočasnih aktivnosti v gozdnem prostoru.Problem vznemirjanja je najbolj izrazit na Pokljuki, kjer se številne športno rekreativne dejavnosti odvijajo neposredno v habitatu divjega petelina, k čemur dodatno prispeva prometna obremenitev zaradi lahke dostopnosti planote in velike odprtosti gozdov z gozdnimi cestami. Izkazano je tudi sezonsko vznemirjanje divjega petelina v okolici zimskih rekreacijskih središč na Voglu in v Kranjski Gori ter na območjih planin, kot sta Krstenica in Planina pri Jezeru. Pri belki je pritisk obiskovanja največji predvsem v okolici Velega polja in Hribaric ter na Mangartskem sedlu. Tako kot v evropskem prostoru je tudi v Triglavskem narodnem parku opuščanje ekstenzivne kmetijske dejavnosti v gorskem svetu eden glavnih razlogov za upad populacij kotorne, saj je vrsta v svojem pojavljanju močno odvisna od aktivne paše na planinah. Slabšanje kakovosti habitata še dodatno prispeva k slabemu stanju tudi divjega petelina in gozdnega jereba, saj v gozdnem prostoru s prevlado iglavcev potrebujeta bogato zeliščno plast z jagodičjem, pester grmovni sloj in manjšinske pionirske drevesne vrste. Negativen populacijski trend je značilen tudi za triprstega detla, ki je indikator iglastih gozdov z višjim deležem odmrlega drevja. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi na planotah Pokljuke in Mežakle namreč znižuje obseg in kakovost habitata, saj je količina mrtvega in odmirajočega lesa iglavcev v obliki še stoječih ali pa že padlih debel najpomembnejši dejavnik za triprstega detla.

Uravnavanje pritiska obiskovanja na aktivnih visokih barjih ter ključnih območjih divjega petelina in belke se bo v projektu izvedlo z uveljavitvijo mirnih območij v prostoru. Za divjega petelina se bo moteče dejavnosti prednostno izločalo na Pokljuki, Voglu, Vitrancu in Fužinskih planinah, za belko na območjih Mangrtskega sedla, okolice Triglava ter Velega polja, popolna izločitev rabe pa bo uvedena tudi na pokljuških visokih barjih Šijec, Blejsko barje in Goreljek. Pri belki se bo pritisk poletnega obiskovanja visokogorja na območju gnezdišč vrste na Mangartskem sedlu, Konjskem sedlu, Ledinah in Doliču dodatno omejeval z ukrepom aktivnega varstva evidentiranih gnezd v obdobju valjenja. Mirna območja bodo označena v naravi, razen mirnih območij Šijec in Blejsko barje. Na vseh mirnih območjih se bo omejil dostop obiskovalcem in poostril nadzor v naravi z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. K učinkom ukrepa bo prispeval odkup barjanskih zemljišč v zasebni lasti ali prilagoditev rabe gozdnih zemljišč z ukrepom pogodbenega varstva. Za zmanjšanje prometne obremenitve se bo na državnih cestah na Pokljuki uvedla hitrostna omejitev in prilagodilo zimsko vzdrževanje, zagotovili se bodo pogoji za parkiranje vozil in uvedlo sezonsko avtobusno linijo, z umestitvijo zapornic pa se bo zagotovila strogo namenska uporaba gozdnih prometnic. Obiskovalcem Pokljuke bo na Mrzlem studencu na voljo urejena informacijska točka na prostem in preurejeni obstoječi parkovni poti. Pomen mirnih območij bo splošni javnosti celovito predstavljen z različnimi aktivnostmi ozaveščanja in informiranja. Aktivnosti projekta bodo prispevale tudi k oblikovanju dela akcijskega načrta, ki bo v veliki meri uskladil različne in trenutno nasprotujoče si interese po rabi prostora in naravnih virov na Pokljuki.

Posledice opuščanja ekstenzivne kmetijske dejavnosti na stanje alpske možine in neprimernega ogledovanja se bo v projektu odpravljalo z odstranitvijo lesne vegetacije na rastiščih vrste na Črni prsti in z nadgradnjo obstoječega organiziranega ogledovanja v obdobju cvetenja rastlin. Kakovost habitata kotorne in stanje traviščnih habitatnih tipov se bosta izboljšala z odstranitvijo lesne zarasti in ureditvijo pašnih površin na planinah Čadrški vrh, Duplje in Predolina. K izboljšanju stanja traviščnih habitatnih tipov bo prispevala tudi tradicionalna obnova skupaj sedemnajstih opuščenih ali zaraščajočih se kalov, s katerimi se bodo tudi vzpostavili primerni pogoji za velikega pupka in hribskega urha.

Primernost habitata za divjega petelina in gozdnega jereba se bo izboljševalo z ukrepi svetlitvene sečnje na Pokljuki in v okolici Fužinskih planin. Na Pokljuki in Mežakli se bo izvedla sadnja plodonosnih in prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst. Za izboljšanje stanja triprstega detla bodo v projektu odkupljena gozdna zemljišča v zasebni lasti na območju Fužinskih planin in Mežakle ter njihova izločitev iz gospodarjenja, s čimer se bo dolgoročno zagotovilo potrebno količino mrtve lesne mase. Slednje se bo na Pokljuki zagotavljalo z ukrepom pogodbenega varstva.

V projektu bodo izvedeni tudi ukrepi za izboljšanje stanja Dvojnega jezera. Izvedeno bo večkratno odstranjevanje jezerske zlatovčice in pisanca z uporabo posebnih mrež in z elektroizlovom, odstranjevali se bodo makrofiti. Posledice delovanja planinske koče in aktivnosti njenih obiskovalcev se bo omililo z izvedbo optimizacije delovanja obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo, ki zagotavlja terciarno čiščenje odpadne vode. Vzpostavljen bo tudi sistem za ravnanje z blatom (dehidracija, stabilizacija). V poletnem obdobju se bo na tem območju okrepil nadzor v naravi.

Vsebinski okvir projekta je zaradi boljše preglednosti in lažje izvedljivosti urejen v osem varstvenih ciljev, doseganje projektnih ciljev pa bo zagotavljalo devet slovenskih projektnih partnerjev s področij ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, rabe prostora in naravnih virov, razvoja, nadzora, ozaveščanja, izobraževanja in promocije. Skupna vrednost projekta znaša 3.689.249,87 EUR.

Z načrtovanimi ukrepi projekta bomo izboljšali stanje habitatnih tipov in habitatov vrst na najmanj 302,77 ha in sicer za divjega petelina 87 ha, belko 100 ha, aktivna visoka barja 4 ha, alpsko možino 2 ha, kotorno 18 ha, hribskega urha in velikega pupka na 0,17 ha, gozdnega jereba na 20 ha, visokogorska jezera na 1,6 ha in triprstega detla na 70 ha.

Februar 27, 2019

Razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja

Obdobje suhega in za ta letni čas nadpovprečno toplega vremena je že ustvarilo pogoje za povečano možnost nastanka požarov v naravnem okolju na območju celotne države. Obenem je napočil čas intenzivnejšega odstranjevanja suhih ostankov kmetijskih rastlin in drugega rastlinja z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, pogosto s kurjenjem in požiganjem. Število požarov v naravnem okolju se je zaradi tega v zadnjih dneh povečalo.

Uprava RS za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja, ki od 23. februarja dalje velja na Primorskem, od 25. februarja 2019 dalje pa na območju celotne države.

V času razglašene velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.

Februar 27, 2019

Obnova ceste Bohinjska Bistrica

V ponedeljek, 11. februarja bo DRSI in izvajalec del nadaljeval z dokončanjem obnove ceste in površin za pešce na Triglavski cesti v Bohinjski Bistrici. Po potrebi bodo izvedene tudi polovične zapore. Projekt naj bi bil, v kolikor bodo vremenske razmere dopuščale zaključen do konca marca.

———————–

Z deli bodo začeli kljub zimskim razmeram predvsem zaradi usklajevanja časovnice vseh del na cestah v Bohinju, ki jih v sodelovanju z državo Občina Bohinj načrtuje v tem letu. Kot je povedal župan Občine Bohinj Jože Sodja, v tem letu načrtujejo tri večje projekte: na Ribčevem Lazu, v Stari Fužini in v Češnjici: »Da bi uskladili časovnico in ne bi povsem zaprli Bohinja se bodo dela na Triglavski cesti pričela tako zgodaj. Z deli bo izvajalec del najprej začel pred Danico, na odseku od Becovega mostu do Danice, kjer bo po potrebi tudi polovična zapora. Na tem delu se bo uredil prometni otok in uvoz do Danice. Projekt naj bi bil, v kolikor bodo vremenske razmere dopuščale zaključen do konca marca.«

V tem letu tudi trije večji projekti v Stari Fužini, Češnjici in Ribčevem Lazu

V tem letu Občina Bohinj v sodelovanju z državo načrtuje še tri večje projekte, ki bodo v času del zaradi zapor spremenili prometno dinamiko v Bohinju. Župan Jože Sodja: »Dobra logistika bo potrebna, ker nas to leto čaka precej dela. Glede del v Stari Fužini in v Češnjici, kjer so se pripravljalna dela že začela, bomo krajane in krajanke obvestili tudi na zborih krajanov, ki jih bomo organizirali pred začetkom del. Tam bodo imeli priložnost, da se podrobneje seznanijo s potekom del, dobili pa bodo tudi vsa dodatna pojasnila in odgovore na vprašanja v zvezi z deli in ureditvijo obvoza.«

Dela na vseh projektih se bodo začela s podpisom pogodbe takoj po sprejetem proračunu, ki bo za izvedbo zagotovil tudi ustrezna sredstva. Občinski svet bo proračun v drugem branju obravnaval na februarski redni seji. V kolikor bo le mogoče, bo večina del potekala izven turistične sezone.

Februar 15, 2019

2 milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo

V vsakem od nas se skriva duša lovskih prednikov. Zato tako radi lovimo nepozabne trenutke v objektiv in se z veseljem pokažemo na socialnih omrežjih. Svoje fotografije opremite s ključniki #ifeelsLOVEnia (za fotografije iz Bohinja tudi z) #Bohinj ter #LakeBohinj in postanite ponosni ambasador naše prelepe dežele.

Med objavljenimi fotografijami in videi Slovenska turistična organizacija na strani kampanje vsak teden izbere tri najboljše in jih posebej izpostavi. Ob zaključku kampanje bodo avtorji izbranih fotografij in videov sodelovali v žrebu za glavno nagrado: možnost brezplačne udeležbe na enem od Instameetov v izvedbi STO.

NAJ VAS ZELENO SRCE VODI V BOHINJ

Turistična destinacija Bohinj bo kot vodilna destinacija izpostavljena v tednu od 18. do 25. 2. 2019. K objavi in delitvam fotografij in videov, opremljenih s ključniki #ifeelsLOVEnia, #Bohinj ter #LakeBohinj, bomo svoje goste in obsikovalce pozivali tudi preko lastnih digitalnih kanalov in družabnih omrežij. K sodelovanju spodbujamo tudi domačine, lokalne ponudnike in njihove goste.

VEČ O AKCIJI: 2 MILIJONA RAZLOGOV, ZAKAJ ČUTIMO SLOVENIJO

Slovenska turistična organizacija je v lanskem letu pričela s kampanjo »Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo«, ki je dosegla milijon objav z uporabo ključnika #ifeelsLOVEnia. Kampanjo nadaljujejo tudi v letošnjem letu.

Letošnja kampanja bo potekala v štirih delih, vsak del bo namenjen eni od štirih makro destinacij, kot prva pa se predstavlja Alpska Slovenija, del katere je tudi Turistična destinacija Bohinj.

Nacionalna promocijska kampanja »Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo« poteka na trenutno najbolj ključnih komunikacijskih kanalih: na družbenih omrežjih Instagram, Facebook, Twitter in YouTube ter na osrednjem slovenskem turističnem portalu www.slovenia.info. V 10 tednih trajanja bo Slovenska turistična organizacija na pristajalni strani kampanje izpostavila vseh 10 vodilnih sodelujočih destinacij v rubriki Skriti kotički Slovenije in vsak teden izbirala najboljše objave uporabnikov.

STO od lansiranja kampanje, 6. junija lani, beleži odlične odzive uporabnikov družbenih omrežij: skupno število objav z uporabo ključne besede #ifeelsLOVEnia je bilo ob začetku letošnjega leta 1 milijon, objave pa so dosegle 133 milijonov uporabnikov svetovnega spleta.

 

Januar 31, 2019

Spletna anketa: Zima v Bohinju

Bohinjski turizem v zadnjih letih izkazuje visoko rast, žal pa je slednja vezana pretežno na poletno sezono. Zelene zime, pomanjkljiva zimsko-športna infrastruktura in odsotnost privlačnih zimskih programov terjajo od vseh nas večjo aktivnost ter nove, bolj drzne in načrtne pristope. S tem vprašalnikom želimo spodbuditi čim širši krog naših partnerjev, domačine in vse z dobrimi idejami, da podate pobude za oživitev zimske turistične ponudbe v Bohinju. Na podlagi rezultatov spletne ankete bomo organizirali delovno srečanje z zainteresiranimi in skupaj za naslednja leta zasnovali akcijski načrt ZIMA V BOHINJU.

Prijazno vas prosimo za 10 minut vašega časa, za izpolnitev ankete na tej povezavi:
Spletna anketa: Zima v Bohinju.

Že vnaprej se zahvaljujemo za vaš čas in sodelovanje. Anketa bo odprta do 10. 2. 2019.
P.S. Anketa je anonimna, razen če sami želite posredovati svoje ime, da vas povabimo na načrtovano delavnico.

december 10, 2018

Bohinj – turnosmučarski paradiž

Avtor: Martin Šolar

Turno smučanje, odkrivanje tako imenovanega gorskega nekoristnega sveta s smučmi na nogah, je vse bolj uveljavljeno in priljubljeno. Zima v gorah, turnosmučarska oprema in volja človeka so sklenjeni v neskončen krog doživetij, ki jih ponuja zimski Bohinj.

V zimskih mesecih, ko sneg pobeli gore nad Bohinjem, se ta prelep gorski svet pokaže v drugi luči. Julijske Alpe postanejo brezmejne turnosmučarske proge in pogoji so tukaj najboljši. Bohinj velja za eno od zibelk turnega smučanja pri nas in ima zaradi svojih naravnih pogojev izrazito primerjalno prednost pred drugimi območji v Alpah. Sezona turnega smučanja v Bohinju in Julijskih Alpah nasploh je običajno dolga,
saj se začne z decembrom, konča pa aprila ali pa še kasneje. Vrhunec sezone je marca in aprila, ko je sneg že uležan, predelan od sonca, ko ni nevarnosti plazov; takrat je smučanje najboljše.

Pogled na bohinjske zimske vršace nas najprej povabi v nedrja Črne prsti, na Rodico in Vogel – v Bohinjsko-Tolminske gore. A le te kličejo k previdnosti in najprej povabijo na Vogel, že več kot 50 let urejeno smučišče z žičnicami, ki pa je tudi izvrstno turnosmučarsko izhodišče.
Verjetno najidealnejši turnosmučarski svet v Julijskih Alpah je naša bohinjska Komna. Ta visoka planota z nadmorsko višino okoli 1.500 metrov je izhodišče za ture v vse smeri.

Izbiramo lahko med lahkimi in kratkimi turnimi smuki (Kal, Lanževica), kratkimi in zahtevnimi (Podrta gora, Mahavšček), kot tudi bolj oddaljenimi turami, kot sta Krn in Kanjavec. Na Komni je vse leto odprt planinski dom, ki nudi toplo udobje prenočevanja in oskrbe za bivanje v gorah. Fužinarske planine severno nad Bohinjskim jezerom, območje visokogorskih pašnikov, tihih in skrivnostnih gozdov, so pravi turnosmučarski paradiž. Dolina za Kopico z Zelnaricama in Vogli, Debeli vrh in Ogradi. Navdušujoče možnosti za turno smuko, med katerimi prav gotovo kraljuje Kanjavec – najdaljši turni smuk pri nas, saj je dolg kar 15 kilometrov z višinsko razliko 2.000 metrov. Ob ugodnih razmerah prismučamo vse do Stare Fužine.

Venec gora okoli Bohinja se zaključi z vrhovi nad Pokljuko. Eleganten dostop na planoto, tudi z javnim prevozom, nam omogoča turne smuke, med katerimi so najbolj priljubljeni strmi Viševnik in čudovita snežna piramida Veliki Draški vrh.

Možnosti za turno smuko v bohinjskih gorah je res veliko, prava poslastica za bolj zahtevne in dobro pripravljene turne smučanje pa je tako imenovana Triglavska turnosmučarska magistrala, ki je skoraj povsem bohinjska. Vodi z Vogla preko Komne v Dolino Triglavskih jezer, od tam preko Hribaric vse do Velega polja pod Triglavom in le v zadnjem delu, ko se spusti s Kredarice v dolino Krma, ne poteka po bohinjskih gorah. Na zahtevnem 3–4 dnevnem turnosmučarskem potovanju imamo možnosti prenočevanja v stalno odprtih planinskih kočah na Voglu, Komni in Kredarici, vmes pa so nam v Dolini Triglavskih jezer in na Velem polju na voljo tudi zimske sobe oziroma bivaki.

KORISTNE POVEZAVE

december 10, 2018

V gore pozimi

Zima tudi v gore prinese mir in tišino. Kravje in ovčje zvonce na planinah zamenjajo tihi koraki divjadi v snegu, pisane barve pa zamenjajo umirjeni toni. Umik v hribe v zimskem času pa nosi svoje pasti. Tudi, ko se v dolini srečujemo z višjimi temperaturami, gorski svet v zimsko obdobje vstopa že jeseni. Pogosto v gorah že jeseni zapade prvi sneg, temperaturna nihanja poskrbijo za poledenele poti in nevarnost zdrsa, ki je lahko tudi usoden. Če ste dovolj izkušeni, ste preverili vremensko napoved, si izbrali varno pot, ste dobro kondicijsko pripravljeni in imate dobro opremo, se boste mogoče vseeno podali v gorski svet. V razmislek v nadaljevanju nekaj napotkov društva Gorske reševalne službe Bohinj.

DOBRO NAČRTOVANJE JE KLJUČNO

Poti so pozimi zasnežene, markacij ni, zato je poznavanje terena zelo pomembno. Zaradi snežne odeje za obiske hribov v zimskem času uporabljamo smuči ali krplje. Brez teh se v snegu hitro srečamo s težavami – pot se nam zaradi prediranja časovno podaljša in zahteva dobro kondicijsko pripravljenost. To je potrebno upoštevati pri načrtovanju ture. Računati moramo na krajše dneve in daljši čas hoje kot v poletnem času. Koče so zaprte, razen izjem – Dom na Komni, Koča v Lipanci, Orožnova koča na planini Za Liscem, Voje in Uskovnica. Od konca februarja do konca marca bo odprta tudi Koča pod Bogatinom. Do teh koč so v zimskem času poti v glavnem prehojene, razen v primeru obilnih snežnih padavin. Vseeno pa morate stanje pred turo preveriti.

PLANINSKE KOČE, KI SO ODPRTE POZIMI

  • BLEJSKA KOČA NA LIPANCI (1.630 m)
    Planinsko društvo Bled
    m: +386 51 633 769, +386 51 621 021
    e: [email protected]
  • DOM NA KOMNI (1.520 m)
    Planinsko društvo Ljubljana – Matica
    m: +386 40 620 784, t: PD +386 1 23 12 645
    e: [email protected]
  • KOČA POD BOGATINOM (1.513 m)
    Odprta vsak dan od: 23. 2. – 24. 3. 2019
    Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju
    t: +386 4 8280 305, m: +386 31 341 821
    e: [email protected]
  • OROŽNOVA KOČA NA PLANINI ZA LISCEM (1346 m)
    Odprta vsak petek, soboto, nedeljo in ob praznikih
    Planinsko društvo Bohinjska Bistrica
    m: +386 51 442 550
    e: [email protected]
  • PLANINSKA KOČA MERJASEC, VOGEL (1.535 m)
    Vogel d. o. o.
    t: +386 4 5729 712, m: +386 51 644 316
    e: [email protected]
  • PLANINSKA KOČA NA USKOVNICI (1.154 m)
    Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju
    m: +386 31 341 814
    e: [email protected]
  • PLANINSKA KOČA NA VOJAH (690 m)
    Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju
    m: +386 41 234 625
    e: [email protected]

KAKO SE OPREMITI ZA ZIMSKE POHODE?

V nahrbtniku morate imeti dovolj oblačil, ki vas ščitijo pred mrazom in vetrom. Ne sme manjkati baterijska svetilka in seveda polna baterija v prenosnem telefonu. Pomembna je zaščita pred soncem – očala in zaščitna krema. Obutev mora biti primerna zimskim razmeram. Čevlji morajo imeti možnost pritrditve derez, te pa so uporabne samo v kombinaciji s cepinom. Ta oprema nam ne pomaga, če je ne znamo uporabljati. Odsvetujemo uporabo raznih nadomestkov za dereze.

Za podrobne informacije priporočamo članek na strani PZS: Načrtovano, primerno opremljeni, odgovorno in spoštljivo v gore pozimi.

SPREMLJANJE VREMENSKIH RAZMER

V zimskem času je na prvem mestu spremljanje vremenskih razmer. Snežne padavine in veter sta glavna vzroka za nevarnost snežnih plazov. Prav zato moramo biti opremljeni s plazovno žolno, lopato in sondo. Ta oprema ni nikakršna garancija, da nas plaz ne bo presenetil, ampak je zgolj pripomoček v primeru zasutja.

V primeru sprožitve oz. zasutja v plazu je najpomembnejša hitra pomoč, zato je pomembno, da nismo sami in da so vsi udeleženci ture pravilno opremljeni in usposobljeni za iskanje v plazu. V zimskem času je obiskovanje hribov priporočeno v spremstvu izkušenega gornika ali gorskega vodnika. Bivak nam nudi zasilno zatočišče. Ta nam ne sme biti cilj. Na našem območju jih je nekaj, so pa to v glavnem zasilna bivališča. Ne nudijo hrane in niso ogrevana. Če boste prenočišče iskali v bivaku, je pomembno, da boste ob odhodu za seboj pospravili.

V gore se pozimi odpravite pametno, če niste dovolj izkušeni, naj vas spremlja gorski vodnik. Prav vsem, ki vas mika zimski gorski svet, pa za konec Gorska reševalna služba Bohinj priporoča obisk tečajev in predavanj na temo varnega gibanja v gorah v zimskem času. V gore se ne odpravljajte sami in pred odhodom o tem obvestite svoje bližnje. Pred odhodom se dobro pozanimajte, katere poti so v času vašega odhoda prehodne, tudi manj zahtevne poti vam bodo ponudile dovolj napora in obilo zimskih pohodnih užitkov brez nepotrebnih tveganj in nevarnosti.

NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Stopnje nevarnosti temeljijo na evropski petstopenjski lestvici nevarnosti proženja snežnih plazov. Dodatne informacije o snežnih plazovih dobite na povezavi: snežni plazovi. Podatki o nevarnosti proženja snežnih plazov so informativne narave. Pridobljeni so na terenu iz avtomatskih meteoroloških postaj in nadzornikov Triglavskega narodnega parka.

POVEZANA VSEBINA

november 23, 2018

Podelitev priznanj za Jubilejno pot – Triglav240

Izteka se leto, v katerem smo v Bohinju poseben poudarek namenili praznovanju 240 letnice prvega pristopa na Triglav.

V ta namen smo med drugim zasnovali jubilejno pot Po sledeh prvopristopnikov na Triglav. Dvakrat smo pripravili voden organiziran pohod, ki se ga je udeležilo več kot 50 pohodnikov. Izdana je bila posebna knjižica, v kateri je bil prostor za zbiranje 9. žigov na poti prvopristopnikov.

Za pohodnike, ki so v 2018 prehodili jubilejno pot in zbrali vseh 9 žigov, smo pripravili posebno priznanje, ki ga bomo podelili na zaključni slovesnosti ob dnevu gora 11.12. 2018 na Bohinjski Bistrici.

POŠLJITE IZPOLNJENE KNJIŽICE

Vse, ki ste zbrali vse žige, pozivamo, da pošljete izpolnjene knjižice (žigi, + ime in priimek + naslov) na naslov: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero, najkasneje do 5. decembra 2018, da lahko pravočasno pripravimo priznanje. Knjižice vam bomo seveda vrnili.

VABLJENI NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV

Veseli bomo, če se nam boste lahko 11. decembra pridružili.

oktober 18, 2018

Oglejte si Triglav z vseh strani neba

Iskati, hoditi peš, spoznavati in doživljati neznano drugačnost, ponujati in koristiti, česar drugi nimajo; to je Pohodniška pot Julijske Alpe, na katero vas vabimo, in s katero pozornost obračamo nazaj k izvirnosti in preprostosti. Združenje Julijskih Alp je pripravilo in trasiralo dobrih tristo kilometrov dolgo Pohodniško pot Julijske Alpe (The Julian Alps Trail).

Vstopite v eno od zank poti. Prvič v nedeljo 21. oktobra v naši družbi. Pridružite se nam lahko v Bohinju, na Bledu, v Gorjah, v Radovljici, v Žirovnici, na Jesenicah, v Kranjski Gori, v Bovcu, v Tolminu, v Kobaridu ali v Brdih. Več informacij na spletnih straneh partnerjev v Julijskih Alpah.

ZAKAJ NOVA POT?

Ob vsakodnevni obleganosti z informacijami, tehnologijo, hrupom, hitenjem, je moderni človek postal iskalec zdravja, duševnega miru v pozabljenih in doslej odrinjenih vrednotah: v prvinski naravi in njeni čudežni lepoti, krajinski in biotski raznovrstnosti, skritih in neznanih možnostih za meditacije ter mest z magično močjo (reke, jezera, slapovi, gozd, izjemna drevesa, pisano cvetje, skale nenavadnih oblik), do kulturnih, poselitvenih in zgodovinskih posebnosti. V tem smislu imajo Julijske Alpe bogato zakladnico neizkoriščenih možnosti. Kjer je tako lepo, da zastane dih! Kjer vam dokažemo, da nismo pozabili in smo ohranili naravo tudi za vse vas, ki se boste v iskanje podali na pot v Julijske Alpe.

To je pot, ki vas vodi po robu, ki vam omogoča odkrivanje skritih naravnih posebnosti, ki jih ne najdete v nobenem turističnem letaku, da spoznavate zgodbe in legende, ki jih ne najdete v nobeni turistični ponudbi, da obsedite na številnih razglednih točkah in se zazrete v daljna obzorja, ki jih rišejo visoki vrhovi in barvite doline. Pot, kjer odkrivate bogato kulturno dediščino krajev v Julijskih Alpah in njenem obrobju, številne manj znane naravne posebnosti, zgodovinske in kulturne znamenitosti ter znanja, ki se med ljudmi v teh krajih iz roda v rod niso pozabila in jih ponujajo unikatni rokodelski izdelki in kulinarične dobrote. Pot, ki povezuje in združuje severno (gorenjsko) in južno (soško) stran Julijskih Alp v skupno atraktivno pohodniško pot po različnih krajinskih tipih. Povezovalna pot obkroža Julijske Alpe in omogoča spoznavanje njihovih najlepših predelov s pogledi z robne, zunanje strani.

TRIGLAV KOT SIMBOL IN NE ZGOLJ NUJEN CILJ

Kot svetilnik vas bo na poti spremljal mogočni kralj Zlatorogove dežele, vrh Triglava, ki ga boste na poti spremljali, pa vendar ne dosegli. Pravijo, da nisi pravi Slovenec, če ne osvojiš vrha Triglava, ki pa je postal tudi cilj številnih turistov. Z brezglavim rinjenjem v visokogorje pa rušimo naravno ravnovesje in četudi vas bo pot peljala z obrobja Pohodniške poti Julijske Alpe v osrčje gora, naj bo pot odgovorna s trdnim korakom, dobro opremo in spoštovanjem do narave.

Vabimo vas na Pohodniško pot Julijske Alpe v odkrivanje, spoznavanje in doživljanje komaj opaznih majhnih naravnih čudežev, ki nam znajo pričarati nenavadno občutje, imenovano sreča. Na eno od zank, kjer v ospredje postavljamo doživetje, se v naši družbi lahko prvič podate 21. oktobra. Pot je primerna za vse generacije, tudi za tiste, manj kondicijsko pripravljene. Vodi vas v naš vsakdan, obdan z lepotami naravne in kulturne dediščine, z ljudmi, ki že stoletja tu živimo, ustvarjamo in v sožitju z naravo ohranjamo ta košček zemlje pod Triglavom, kjer smo doma.

oktober 8, 2018

Nagrajeni izdelki Bohinjsko/From Bohinj

Turistična zveza Slovenije je med partnericami projekta European Region of Gastronomy – Slovenija 2021. Kot projekt je prijavila izvedbo natečajev za izvirne gastronomske in kulinarične spominke, in sicer vsako leto za eno od štirih turističnih regij. Za letošnje leto je bila najprej izbrana Alpska Slovenija.

Med 41 prijavljenimi izdelki so jih izbrali 20, med njimi kar 16 imetnikov blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj. Zagotovo lepo priznanje kolektivni blagovni znamki, ki v Bohinju pod okriljem Turizma Bohinj ob letos pridruženih nastanitvenih kapacitetah in doživetjih združuje že 65 lokalnih ponudnikov, ki skupaj nudijo 354 izdelkov in storitev.

PROJEKT ERG SLOVENIJA

»Odziv na razpis je bil zadovoljiv, predvsem so presenetili rezultati znamke Bohinjsko – From Bohinj, ki so lahko odlična učna ura vsem ostalim slovenskim destinacijam in tudi turističnim društvom,« je zapisala strokovna komisija za izbor najboljših kulinaričnih in gastronomskih spominkov ter spominkov s področja kuhinjske opreme, ki so jo sestavljali: dr. Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca Adlešič (Ministrstvo za gospodarstvo) in prof. dr. Janez Bogataj (Ambasador projekta ERG Slovenija).

SPOMINKI Z ZNAMKO BOHINJSKO/FROM BOHINJ NAVDUŠILI

Strokovna komisija je bila po pregledu in izboru izdelkov zadovoljna, predvsem zaradi števila in kakovosti poslanih izdelkov, ki imajo prav vsi po vrsti velik tržni potencial. Znamko Bohinjsko/Fom Bohinj so postavili za zgled tudi ostalim regijam: »Spominki Bohinja z lastno znamko Bohinjsko – From Bohinj so zares dobrodošlo presenečenje in tudi primeren količinski nabor. Komisija svetuje tudi drugim regijam in društvom, da se zgledujejo po tem pristopu, ki daje dobre rezultate. Pri tem nimamo v mislih kopiranja vsebin posameznih izdelkov, ampak spoznanja načinov in poti, ki privedejo do njih.«

Strokovna komisija je izbrala 20 kulinaričnih spominkov in izdelkov s področja kuhinjske opreme, ki nas bodo v prihodnje zastopali na mednarodnih spletnih straneh. Proizvajalci prejmejo listino, s katero se potrjuje, da je njihov izdelek izbran med 20 najboljših slovenskih kulinaričnih spominkov za izbor IGCAT.

IZBRANI IZDELKI

  • Dilca z intarzijo biserne matice Srečka Lotriča
  • Sestavljiv model za maslo Ivana Kovačiča
  • Bohinjska mal’ca Turističnega društva Bohinj
  • Mohantovo presenečenje Alenke Dobravec
  • Mohant (mini) Kmetije Pr’ Odolneku
  • Mohant Bohinjske sirarne, d. o. o.
  • Kuhano maslo Kmetije in sirarne Pr’ Prangarčk
  • Bohinjska zaseka Kmetije Pr’ Odolneku
  • Bohinjska zaska in suha dimljena klobasa Loških mesnin, d. o. o.,
  • Bohinjski sir Kmetije Pr’ Odolneku
  • Čebelica Alenke Dobravec
  • Temna čokolada z bohinjsko zaseko Alenke Dobravec
  • Siri iz Bohinja Kmetije in sirarne Pr’ Prangarčk
  • Vandrovčevo suho sadje Kmetije Pr’ Vandrovc
  • Prvovrsten bohinjski med čebelarstva Cerkovnik
  • Bohinjski planinski čaj Adome, d. o. o.

IZDELKI, KI SO DOBILI PRIZNANJA

Med izbranimi kulinaričnimi spominki in izdelki s področja kuhinjske opreme so podelili tudi priznanja. Zlati in srebrni priznanji iz obeh kategorij sta pripadli bohinjskim izdelkom:

  • z zlatim priznanjem za kuhinjski pripomoček je bil nagrajen Sestavljiv model za maslo Ivana Kovačiča
  • s srebrnim Dilca z intarzijo biserne matice Srečka Lotriča

Pri kulinaričnih spominkih je komisija:

  • za zlato priznanje določila Bohinjsko mal’co, ki jo prodaja Turistično društvo Bohinj
  • srebrno priznanje pa podelila Bohinjski zaseki in suhi dimljeni klobasi Loških mesnin pod okriljem Turizma Bohinj

Priznanja so podelili na Dnevih slovenskega turizma, 9. oktobra 2018 v Portorožu.

Avtor članka: Katarina Košnik

« Previous Entries

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ