april 27, 2018

OHRANIMO BOHINJSKI GARTƏLJ

Kaj je gartəlj je zapisala Marija Cvetek, Turizem Bohinj pa izvaja akcijo s katero bi se ta zaklad ohranil v pristni podobi.

Gártəlj

Avtor zapisa: Marija Cvetek

V Zgornji dolini takole rečemo vrtičku ob hiši, ki mora biti ograjen, največkrat z lesenim plotom z latami. Lahko pa je gartəlj v bližini hiše, na vrtu (čeprav gartəlj pomeni vrt) in je okrog in okrog ograjen. Mama mi je vedno pripovedovala, da so imeli gartəlj pod hišo (držal se je hiše) in v njem so imeli rože in nekaj zelišč in zelenjave ter ob hiši še vinsko trto, ki se je vzpenjala po latah na hiši. Ostalo je bilo v zelniku (zevənk).

S pomanjševalnico gartəljc smo v prenesenem pomenu govorili le majhnemu plotku ali ograjici. Take sta naš oče ali pa moja sestra izdelovala za k jaslicam v kotu. Gartəljc so tako tudi v prenesenem pomenu rekli leseni ograjici pri otroški stajici. In tudi za vrtno ograjo so v prenesenem pomenu rekli: »Tole obes na gartəlj, da se bo posušlo.«

Na Bistrici in tam, kjer tudi ni več palatalnega l, ki ga poenostavljeno pišemo z lj (tudi palatalni nj imamo), bi rekli gartəl. Če berete na spletu ali kje drugje, pa pišejo gartlc. Tam boste našli opis zanj, ki ne drži čisto za stare kmečke vrtičke. V takem pravem starem gartəljno ste tako rekoč brez »pravega reda« našli cvetlice, pomešane z zelišči in zelenjavo. In to je pravi gartəlj. Tam je tudi prijetno dišalo po zeliščih, tudi zdravilnih. Lahko bi se razpisali še o starih sortah bohinjskih cvetlic in zelišč.

Pri starem očetu pa so bili okrog hiše najmanj štirje hbánjčnječə (hbánjčnjek, pod Studorom in pri Fužini hvánjčnjek, fánjčnjek), v Sp. dolini pa je to: flánčnek (Boh. B.) ; kjer še sporadično palatalizirajo, pa je: flánčnjek. V njem prevladujejo sadike, ki jih presajajo v zelnike. Še posebno zelje, vendar pa je v njih vsa »priročna« zelenjava in tudi cvetlice.

Seveda so bile v gartəljnih tudi vrtnice, saj v narečjih in pogovornem jeziku nosi od tod tudi ime: gavtroža, gartroža, pri nas gajtroža. Izraz prihaja iz bavarske nemščine: Gartenrose (vrtna roža), roža je v bistvu samo vrtnica. Gartroža je torej zloženka iz Garten (vrt) in Rose (vrtnica). Seveda Rose izhaja iz lat. rosa in ta iz gr. rhodon rhodéa, zato si je Franc Rode, ko je postal kardinal, za v svoj grb izbral vrtnico, ker se mu zdi, da ta priimek izhaja iz vrtnice, a bi bilo treba vprašati kakšnega strokovnjaka za imenoslovje, če je temu res tako. Če brskamo naprej za izrazom rosa, pridemo tja do arabščine, kjer beseda warada pomeni cveteti.

Rožnik je lahko tudi posoda za sajenje rož; meni jo je dala delat teta iz Tacna; je iz hrastovega lesa in je videti kot škaf s kovinskimi ročaji ob straneh ter kovinskimi obroči. Naredil jo je sodar iz Tacna. Seveda pa je rožnik tudi ime za mesec junij, saj takrat cvetejo vrtnice. Prav posebne rozəngartne so imeli pri gradovih in kakšnih imenitnih vilah. Vilma Mlakar, sobarica na gradu Strmol, mi je pripovedovala o tamkajšnjem rozəngartnu, ki ga je vrtnarju pomagala pleti. Opisovala je vrtnice vseh mogočih sort in barv ter vonjev (od ovijalk, plazečih se po tleh, visokih, nizkih itd.).

Ohranimo bohinjski gartəlj

Turizem Bohinj

Verjamemo da so še kako uporabni za vsako gospodinjo, ki si pred hišo lahko nabere zelišča za kuho, po drugi stani pa predstavljajo neprecenljiv okras hiše in dopolnitev njene identitete. Da bi jih čim več ohranili, mogoče kakšnega že zapuščenega tudi na novo vzpostavili, bomo na Turizmu Bohinj pripravili tudi označevalne tablice s hišnimi imeni (npr. Gabrov gartəlj), ki bi jih, v kolikor bi to želeli, lahko postavili (ozirom zapičili) v svoje gartəljne.

Vabimo vas, da tisti, ki jih še obdelujete, ali jih boste mogoče na novo zasadili in si želite svoje tablice z imenom, da nam to sporočite na [email protected] ali na tel. 04 57 47 590.

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ