Pojdimo skupaj do bohinjske perunike, voden botanični izlet na Rudnico z dr. Petrom Skobernetom in cvetlični meni v gostilni Pri Hrvatu

Edinstveno vodenje skozi raznolike rastlinske habitate Bohinja, kjer se srečata divja lepota narave in bogastvo rastlinskih vrst. Sprehod skozi travnike, gozdove in skalne stene ponuja vpogled v izjemno pestrost flore, od redkih orhidej do znamenite kranjske lilije.

Opis poti

Izhodišče botaničnega izleta je TIC Bohinj v Stari Fužini, od koder se podamo po Bohinjski kolesarski stezi. Pot nas vodi prek travnikov v svetel gozd, kjer rastejo leska, maklen, glog, dobrovita, črni gaber in mali jesen. Ob skalni steni ob poti bomo občudovali kranjsko lilijo (Lilium carniolicum), ki jo bomo podrobneje spoznali, pa tudi krvavordečo krvomočnico (Geranium sanguineum).

Pot nadaljujemo čez travnike, porasle z orhidejami in različnimi vrstami kukavic, višje pa bomo naleteli na brkate nageljčke (Dianthus barbatus), ki so značilni za suhe alpske travnike. Skozi bukov gozd, kjer so še vedno vidni sledovi rudarjenja, se povzpnemo do razgledne točke, kjer nas pričaka čudovit pogled na Spodnjo Bohinjsko dolino. Tu bomo spoznali še eno naravno posebnost – južnoalpsko peruniko (Iris pallida subsp. cengialti). Po kratkem postanku sledi povratek v dolino.

Informacije o vodenju

• – Zbirno mesto: TIC Bohinj, Stara Fužina
• – Zahtevnost: srednja
• – Oprema: pohodna obutev in oblačila, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
• – Cena: 20,00 € na osebo
• – Minimalno število prijavljenih za izvedbo: 5 oseb

Posebna ponudba

Botanično doživetje lahko nadgradite s posebno ponudbo, ki vključuje tudi cvetlični meni v gostilni Pri Hrvatu. Pustite se presenetiti okusi narave, navdihnjeni z divjeraslami rastlinami tega območja. Paketne vstopnice bodo na voljo kmalu.

Pridružite se nam na edinstveni botanični izkušnji in odkrijte skrite cvetlične zaklade Bohinja!

Peter Skoberne (1954) – Biolog in strokovnjak za varstvo narave

Peter Skoberne je diplomiral iz biologije leta 1978 in doktoriral leta 2001. Od leta 1978 je dejavno vključen na področju varstva narave. Od 2003 do upokojitve leta 2020 je delal na Ministrstvu za okolje in prostor. Med letoma 2013 in 2015 je bil vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka.

V svoji karieri je pomembno prispeval k tehničnim vidikom varstva narave, kot so kartiranje habitatov, varstvo flore, metode varovanja narave in zgodovina varstva narave. Pomembno vlogo je imel tudi pri izboljšanju zakonskih okvirov, institucionalne strukture in krepitvi zmogljivosti na področju varstva narave in upravljanja zavarovanih območij.

V zadnjih desetletjih se je osredotočal predvsem na proces približevanja EU, vključno z določanjem območij Natura 2000 v Sloveniji in upravljanjem velikih zveri. Ima obsežne mednarodne izkušnje, zlasti pri sodelovanju z Konvencijo o biološki raznovrstnosti (CBD), Bernsko konvencijo, Sporazumom EUROBATS, Alpsko konvencijo, ter pri sodelovanju z organizacijami, kot so IUCN, WWF in EUROPARC.

Peter Skoberne je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, med drugim je soavtor Rdečega seznama ogroženih rastlin Slovenije. Poleg tega je napisal veliko poljudnih člankov o naravnih značilnostih, rastlinah in naravi Slovenije ter več knjig: 100 naravnih znamenitosti Slovenije (1988), Triglavski narodni park (1989), Naravne znamenitosti Slovenije (soavtor, 2001), Ljubljanica (2004), Zavarovane rastline Slovenije (2007) in Naravni biseri Slovenije (2017).

Prav tako je predan fotograf, ki je ustvaril obsežen fotografski arhiv z bogatimi posnetki slovenske narave.