fbpx
Junij 12, 2019

FUŽINARSKI DNEVI 2019

Prikaz 2800 let stare bohinjske tradicije taljenja železa

ČETRTEK, 20. junij 2019

  • 09:00 – 11:00   Prihod ekip
  • 11:00 – 15:00    Postavitev prizorišč
  • 15:00 – 22:00   Praženje rude in priprave na gradnjo talilnih peči

PETEK, 21. junij 2019

  • 09:00 – 14:00   Strokovna konferenca o železarstvu (Center TNP Bohinjka)
  • 11:00 – 15:00    Postavitev talilnih peči in njihovo sušenje

SOBOTA, 22. junij 2019

10:00 – 01:00

Taljenje železove rude na starodoben način:

  • drobljenje rude
  • predgrevanje talilnih peči
  • zalaganje talilnih peči
  • prebodi talilnih peči in izpust žlindre
  • podiranje peči in izvlek volka (pričetek podiranja peči po 18. uri)
  • kovanje volka

Prikaz kovanja izdelkov iz železa (žeblji, noži, okraski, spominki, …)
Postavitev oglarske kope – oglarji z Gorjuš in Koprivnika v Bohinju
Prikaz prazgodovinske izdelave lončenih posod
Srednjeveška kuhinja

od 15:00 ure dalje

Otroške delavnice
Fijaker Tinčk in vožnje s konjsko vprego

ob 17:00 uri

Po poteh starih fužinarjev – voden ogled znamenitosti Stare Fužine z okolico

Zakaj Fužinarski dnevi?

Stara Fužina je vas, ki je na različne načine povezana z železarstvom. Prvi namig o tem, nam da prav njeno ime ter številni zgodovinski viri in spomeniki, ki so se ohranili vse do danes. Stara Fužina tako velja za zibelko bohinjskega železarstva, saj je bil prav tu leta 1581 postavljen prvi plavž. Iz kasnejšega  fužinarskega zaselka Staro klad`vo pa se je razvila vas Stara Fužina v obliki, kakršno poznamo še danes. Z železarstvom pa ni povezana le Stara Fužina ampak celotno področje Bohinja.

Najstarejši sledovi železarstva segajo v starejšo železno dobo, nekje od 8. stol. pr. n. št. dalje. Razvoj te obrti so omogočala številna nahajališča železove rude, t. i. bobovca in rdečega železovca, ki se nahajata na območju Julijcev ter na planotah Pokljuke in Jelovice.

Največji razcvet železarstva je Bohinj domnevno doživel od 16. stoletja dalje, ko je tu obratovalo več dnevnih kopov rude ter fužin, njih lastništvo pa se je pogosto menjalo. Velik pečat je  v kraju pustila družina Zois, ki je fužine v Bohinju prevzela okoli leta 1740. Spremenljive gospodarske razmere so postopoma pripomogle k zmanjšanju donosnosti fužin, požar okoli leta 1890, ki je uničil še zadnjo fužino v Bohinjski Birstrici, pa obeležuje konec cvetoče dobe bohinjskega železarstva.

Zatorej se vsako leto zapored v času Šentjanževega zberemo, da prikažemo kako zahtevno in obenem polno je bilo fužinarsko življenje.

OBUDIMO STAR OBIČAJ

Na kresni večer, 23. junija, so po Stari Fužini in pod Studorjem gospodinje na vrata svojih hiš obesile cvetlične venčke. Vaščani so verovali v bele žene, ki na ta dan pridejo s hribov. Nad hišami, kjer so imeli obešene venčke, so plesale in tako odganjale slabe duhove.

UTRINKI LANSKOLETNIH FUŽINARSKIH DNEVOV

Organizatorji:

  • Krajevna skupnost Stara Fužina-Studor
  • Turizem Bohinj
  • v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • in Inštititutom za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani

DODATNE ZANIMIVOSTI

Lokacija

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. OK Več...