fbpx
Februar 28, 2019

PROJEKT: VRH JULIJCEV

Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.

Neugodno stanje habitatnih tipov je povezano z zmanjševanjem površine ter porušenjem njihove strukture in delovanja, pri vrstah pa s stanjem ohranjenosti populacij in primernosti habitata. Na izgubo travišč pod gornjo gozdno mejo (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki) tako vpliva opuščanje za alpski prostor značilnega planinskega pašništva in ekstenzivne košnje, kar ogroža nekatere varstveno pomembne vrste, kot sta alpska možina in kotorna. Z opustitvijo paše na planinah se izgubljajo tudi umetno vzpostavljeni kali za napajanje živine, ki so pomembni za ohranitev velikega pupka in hribskega urha. Visoka barja na pokljuški planoti so v splošnem dobro ohranjena, vse bolj jih ogrožata naraščajoči pritisk obiskovanja in neprimerno vzdrževanje ter uporaba cest na vplivnem območju. Slabo stanje trdih oligotrofnih voda s parožnicami, na primer visokogorskih jezer, so povzročile vnesene ribe, ki so porušile strukturo in delovanje vodnih ekosistemov, dodaten pritisk pa predstavlja množično sezonsko obiskovanje in različne rekreativne dejavnosti.

Projekt obravnava tudi pet vrst ptic z neugodnim stanjem ohranjenosti, pri čemer je divji petelin kot vse koconoge kure izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi različnih oblik rekreacije in prostočasnih aktivnosti v gozdnem prostoru.Problem vznemirjanja je najbolj izrazit na Pokljuki, kjer se številne športno rekreativne dejavnosti odvijajo neposredno v habitatu divjega petelina, k čemur dodatno prispeva prometna obremenitev zaradi lahke dostopnosti planote in velike odprtosti gozdov z gozdnimi cestami. Izkazano je tudi sezonsko vznemirjanje divjega petelina v okolici zimskih rekreacijskih središč na Voglu in v Kranjski Gori ter na območjih planin, kot sta Krstenica in Planina pri Jezeru. Pri belki je pritisk obiskovanja največji predvsem v okolici Velega polja in Hribaric ter na Mangartskem sedlu. Tako kot v evropskem prostoru je tudi v Triglavskem narodnem parku opuščanje ekstenzivne kmetijske dejavnosti v gorskem svetu eden glavnih razlogov za upad populacij kotorne, saj je vrsta v svojem pojavljanju močno odvisna od aktivne paše na planinah. Slabšanje kakovosti habitata še dodatno prispeva k slabemu stanju tudi divjega petelina in gozdnega jereba, saj v gozdnem prostoru s prevlado iglavcev potrebujeta bogato zeliščno plast z jagodičjem, pester grmovni sloj in manjšinske pionirske drevesne vrste. Negativen populacijski trend je značilen tudi za triprstega detla, ki je indikator iglastih gozdov z višjim deležem odmrlega drevja. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi na planotah Pokljuke in Mežakle namreč znižuje obseg in kakovost habitata, saj je količina mrtvega in odmirajočega lesa iglavcev v obliki še stoječih ali pa že padlih debel najpomembnejši dejavnik za triprstega detla.

Uravnavanje pritiska obiskovanja na aktivnih visokih barjih ter ključnih območjih divjega petelina in belke se bo v projektu izvedlo z uveljavitvijo mirnih območij v prostoru. Za divjega petelina se bo moteče dejavnosti prednostno izločalo na Pokljuki, Voglu, Vitrancu in Fužinskih planinah, za belko na območjih Mangrtskega sedla, okolice Triglava ter Velega polja, popolna izločitev rabe pa bo uvedena tudi na pokljuških visokih barjih Šijec, Blejsko barje in Goreljek. Pri belki se bo pritisk poletnega obiskovanja visokogorja na območju gnezdišč vrste na Mangartskem sedlu, Konjskem sedlu, Ledinah in Doliču dodatno omejeval z ukrepom aktivnega varstva evidentiranih gnezd v obdobju valjenja. Mirna območja bodo označena v naravi, razen mirnih območij Šijec in Blejsko barje. Na vseh mirnih območjih se bo omejil dostop obiskovalcem in poostril nadzor v naravi z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. K učinkom ukrepa bo prispeval odkup barjanskih zemljišč v zasebni lasti ali prilagoditev rabe gozdnih zemljišč z ukrepom pogodbenega varstva. Za zmanjšanje prometne obremenitve se bo na državnih cestah na Pokljuki uvedla hitrostna omejitev in prilagodilo zimsko vzdrževanje, zagotovili se bodo pogoji za parkiranje vozil in uvedlo sezonsko avtobusno linijo, z umestitvijo zapornic pa se bo zagotovila strogo namenska uporaba gozdnih prometnic. Obiskovalcem Pokljuke bo na Mrzlem studencu na voljo urejena informacijska točka na prostem in preurejeni obstoječi parkovni poti. Pomen mirnih območij bo splošni javnosti celovito predstavljen z različnimi aktivnostmi ozaveščanja in informiranja. Aktivnosti projekta bodo prispevale tudi k oblikovanju dela akcijskega načrta, ki bo v veliki meri uskladil različne in trenutno nasprotujoče si interese po rabi prostora in naravnih virov na Pokljuki.

Posledice opuščanja ekstenzivne kmetijske dejavnosti na stanje alpske možine in neprimernega ogledovanja se bo v projektu odpravljalo z odstranitvijo lesne vegetacije na rastiščih vrste na Črni prsti in z nadgradnjo obstoječega organiziranega ogledovanja v obdobju cvetenja rastlin. Kakovost habitata kotorne in stanje traviščnih habitatnih tipov se bosta izboljšala z odstranitvijo lesne zarasti in ureditvijo pašnih površin na planinah Čadrški vrh, Duplje in Predolina. K izboljšanju stanja traviščnih habitatnih tipov bo prispevala tudi tradicionalna obnova skupaj sedemnajstih opuščenih ali zaraščajočih se kalov, s katerimi se bodo tudi vzpostavili primerni pogoji za velikega pupka in hribskega urha.

Primernost habitata za divjega petelina in gozdnega jereba se bo izboljševalo z ukrepi svetlitvene sečnje na Pokljuki in v okolici Fužinskih planin. Na Pokljuki in Mežakli se bo izvedla sadnja plodonosnih in prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst. Za izboljšanje stanja triprstega detla bodo v projektu odkupljena gozdna zemljišča v zasebni lasti na območju Fužinskih planin in Mežakle ter njihova izločitev iz gospodarjenja, s čimer se bo dolgoročno zagotovilo potrebno količino mrtve lesne mase. Slednje se bo na Pokljuki zagotavljalo z ukrepom pogodbenega varstva.

V projektu bodo izvedeni tudi ukrepi za izboljšanje stanja Dvojnega jezera. Izvedeno bo večkratno odstranjevanje jezerske zlatovčice in pisanca z uporabo posebnih mrež in z elektroizlovom, odstranjevali se bodo makrofiti. Posledice delovanja planinske koče in aktivnosti njenih obiskovalcev se bo omililo z izvedbo optimizacije delovanja obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo, ki zagotavlja terciarno čiščenje odpadne vode. Vzpostavljen bo tudi sistem za ravnanje z blatom (dehidracija, stabilizacija). V poletnem obdobju se bo na tem območju okrepil nadzor v naravi.

Vsebinski okvir projekta je zaradi boljše preglednosti in lažje izvedljivosti urejen v osem varstvenih ciljev, doseganje projektnih ciljev pa bo zagotavljalo devet slovenskih projektnih partnerjev s področij ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, rabe prostora in naravnih virov, razvoja, nadzora, ozaveščanja, izobraževanja in promocije. Skupna vrednost projekta znaša 3.689.249,87 EUR.

Z načrtovanimi ukrepi projekta bomo izboljšali stanje habitatnih tipov in habitatov vrst na najmanj 302,77 ha in sicer za divjega petelina 87 ha, belko 100 ha, aktivna visoka barja 4 ha, alpsko možino 2 ha, kotorno 18 ha, hribskega urha in velikega pupka na 0,17 ha, gozdnega jereba na 20 ha, visokogorska jezera na 1,6 ha in triprstega detla na 70 ha.

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. OK Več...