november 13, 2018

PRVA SLOVENSKA RAZSTAVA O 1. SVETOVNI VOJNI

Muzej Tomaža Godca Bohinjska Bistrica

28. junija leta 1914 so v Sarajevu ubili avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo. To je bil povod za prvo svetovno vojno, ki se je bliskovito širila. Z razmahom bojišča jugozahodne fronte, katere del je bila Soška fronta, je vojna zajela tudi Bohinj, ki je postal neposredno frontno zaledje. Ozemlje zahodno od tedanjega hotela Sv. Janez (blizu današnjega hotela Jezero) so zaprli za civiliste. Gibanje civilnih oseb po Bohinju je bilo strogo omejeno.

Preko Bohinja so potekale oskrbovalne poti. Za ta namen so zgradili avtomobilsko cesto do Savice, široko konjsko stezo proti Komni in speljali tovorni vzpenjači na Komno. V Ukancu je bilo naselje vojaških barak, vojake pa so morali gostiti tudi domačini v svojih hišah. Zaradi velikega števila vojakov so se pojavile številne bolezni, med njimi tudi kolera.

UNIČUJOČE POSLEDICE VOJNE

Leta 1918 se je vojna končala, posledice pa so bile za Bohinjce precej hude. Veliko mož in fantov je za vedno ostalo na bojiščih v Rusiji, na soški fronti in v Tirolah. Bohinjski greben so zasedli Italijani, ki so imeli nekaj časa položaje tik nad Spodnjo dolino, na Malem vrhu. Nova državna meja z Italijo je zadala hud udarec obetavnemu turističnemu razvoju. Odrezala je Trst in Gorico, ki sta bila pred vojno pomembno bohinjsko turistično zaledje.

O tem, kako močno je zarezala vojna v življenje v Bohinju, pričata ohranjeni pokopališči iz prve svetovne vojne, eno v Ukancu, drugo na Rebru.
Po zaslugi zbiralcev vojnega materiala, ki so na pobudo Janka S. Stuška in Tomaža Budkoviča zbrali v društvu Mali vojni muzej, spomin in opomin na vojni čas ohranja tudi zbirka v zgodovinskem muzeju Bohinja v hiši Tomaža Godca.

PRVA SLOVENSKA RAZSTAVA O PRVI SVETOVNI VOJNI JE BILA POSTAVLJENA PRAV V BOHINJU

Kot piše Anja Poštrak v zbirki Malega vojnega muzeja v Mirno spite vojaki večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918, sta predmete iz časa vojne več let prinašala z nekdanjega krnskega bojišča v dolino. »Krnsko pogorje kot nekdanje prizorišče soške fronte je namreč še danes s številnimi ostanki strelskih jarkov, bunkerjev, žičnih ograj in vojaških bivališč spomenik in opomin nekdanjega dogajanja.« Zbrani predmeti so leta 1989 postali del razstave z naslovom Muzej fronte v Julijskih Alpah v hiši Tomaža Godca. To je bila prva slovenska razstava o prvi svetovni vojni, na ogled postavljena več kot desetletje pred muzejem v Kobaridu.

»Grmenje v hribih kot nenehen opomin na vojno dogajanje je potihnilo pred več kot stoletjem, spomin nanj pa se je ohranjal tudi preko zbirateljske strasti Bohinjcev in pričujoče zbirke. Še danes je ena bogatejših pri nas, tudi zaradi svoje celovitosti in ohranjenosti, sploh pa kot pomemben doprinos k zgodovini Bohinja v tem obdobju. In kot taka spodbuja k razmišljanju o človeških stiskah in trpljenju, ki so ga morali izkusiti vojaki na obeh straneh fronte, in posledično o smiselnosti vojne«, piše kustosinja, vodja muzejev v Bohinju, Anja Poštrak.

O ZBIRKI RAZSTAVE

Zbirka šteje več kot 600 predmetov, ki pripovedujejo zgodbe o dogajanju na fonti od roba Banjške planote do Mrzlega vrha in od Krna do Rombona. Z različnimi predmeti nas vodi od zaledja z vojno propagando in reklamnimi pamfleti ter brošurami, do živilskih bonov in nakaznic, ki govorijo o pomanjkanju surovin in socialnih problemih, preko vojaške organiziranosti z železnico, žičnicami in oskrbovalnimi postajami. Iz življenja v zaledju so preko izdelkov iz lipovih palčk (okvirji za slike, križi) ohranjeni tudi spomini na ruske vojne ujetnike kot zaledno delovno silo.

Velik del zbirke je posvečen fronti v visokogorju, predvsem z orožjem in orodjem, nujnim za preživetje. Številne granate, bombe, puške, pištole, mine, bajoneti, izstrelki, razstrelilne cevi, buzdovani, sablje in metri bodeče žice so ostanki, ki pričajo o krvavih spopadih in nam govorijo o načinu bojevanja. Med orodjem v zbirki najdemo različne klešče za ščipanje bodeče žice, dleta, svedre in špice za gradnjo kavern ter več lopat, sekir in krampov. Predmeti iz kaverne nam razkrijejo vojakovo vsakdanje življenje. Teh je v zbirki kar nekaj, od manjših bolj osebnih (npr. zobna ščetka, gumbi, lesene in porcelanaste pipe, stekleničke za zdravila in črnilo …) do menažk, pivskih steklenic in jedilnega pribora. Zadnji sklop zbirke pa nas s spominskim obeležjem opomni na smrt in morijo.

Dragoceni del, ki nas povezuje s spomini na vojno, so spominske medalje, značke, prstani in kovanci ter drugi spominski predmeti, ki jih dopolnjuje fotografsko gradivo, zemljevidi in nekaj drugega dokumentarnega gradiva (razglednice, dopisnice, časopisni izrezki, brošure o vojni …).

Predmeti in zbirka kot celota so poleg svojega obsega zanimivi predvsem z dveh vidikov. Prvič zaradi okolja, iz katerega predmeti izhajajo. Gre namreč za bojišče v visokogorju, kjer so boji potekali v specifičnih razmerah. Predvsem je vojake težil hud mraz. Prvim spopadom je sledila zima z več metri snega, tako da so bila topla oprema, gorska obutev, palice, dereze ali okovani podplati, gamaše in smuči, ki so prav tako del zbirke, obvezna oprema. Na drugi strani pa so zanimivi unikatni predmeti, ki so nastali zaradi prilagajanja bivanju na fronti in ki kažejo vojakovo dušo ter človeku lastno željo po preživetju tudi v najtežjih trenutkih (npr. cedilo, narejeno iz vojaške čelade, ribežen za parmezan, izdelan iz menažke, ali svečnik, narejen iz konzerve, kot edini vir svetlobe v kaverni). Predmeti so ohranjeni zelo avtentično, za kar gre zasluga natančnemu konservatorskemu premisleku, da se na predmetih niso izvajali preveliki posegi, ki bi jih skušali vrniti v prvotno stanje.

Zbirko Malega vojnega muzeja je Gorenjski muzej dopolnil z izvirnimi kovinskimi ploščicami z lesenih križev s pokopališča padlih v prvi svetovni vojni v Ukancu, ki so bili shranjeni ob obnovitvenih delih leta 1993.

Vir: Anja Poštrak: Zbirka Malega vojnega muzeja.
Vir: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 26–29.

TEMATSKA POT MIRU (OSKRBOVALNO ZALEDJE ZA KRNSKO BOJIŠČE)

Prva svetovna vojna je na naših tleh pustila neizbrisen pečat in njene sledi so v Bohinju še vedno zelo vidne. Bohinj je namreč po vstopu Italije v vojno postal pomembno oskrbovalno središče za severni del soške fronte, saj je bil prometno povezan z železnico in dovolj v zaledju bojišča, da je bil izven dosega topov.

Danes je bohinjska tematska pot del Poti miru, ki poteka po ostankih soške fronte in je kot del nekdanjega oskrbovalnega zaledja fronte tako tematsko kot infrastrukturno nekakšna posebnost. Na njej ne boste videli strelskih rovov, kavern, bunkerjev in vojaških utrdb, boste pa deležni številnih vojnih zgodb.

POT MIRU IN ZGODB

Celotna pot je za pohodnike lahko tudi nekajdnevni zalogaj in nas vodi od Bohinjske Bistrice do Ukanca in nato v Krnsko pogorje ter dolino Tolminke. Pot ne preseneča samo z izjemnimi naravnimi lepotami, ki jih ponujajo Julijske Alpe in Triglavski narodni park, še bolj nas zna presenetiti z izjemnimi zgodbami človeške iznajdljivosti, vztrajnosti in osebnimi usodami vojakov, ujetnikov in domačinov. Tako je tematska pot svojevrsten naravni in kulturnozgodovinski spomenik.

Pogled, ki nam na tej tematski poti seže dobrih 100 let nazaj, nam slika izjemne prizore človeških naporov. V Bohinj so namreč prihajale enormne količine vojaških zalog, orožja in opreme. Vojaki, ranjenci in ujetniki so se zgrinjali v dolino v obeh smereh. Bohinj je postal ogromen logistični center s skladišči, bolnišnicami, vojašnicami, pokopališči … Tudi civilno prebivalstvo je bilo vključeno v vojaške aktivnosti in potrebe oskrbovanja bojišča – življenja vseh Bohinjcev so se temeljito spremenila.

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ