december 10, 2018

SRCE TEKMUJE IN ZMAGA

2018 // 240 let prvega pristopa na Triglav

Leto 2018 bo v Bohinju zaznamovano z visoko obletnico prvega pristopa na Triglav, na kar smo v Bohinju lahko zares ponosni. Seveda nihče ne ve, če se kakšna osvojitev naše najvišje gore ni zgodila že prej, vendar je ta prva zabeležena. Morda je kak lovec sledil svojemu ranjenemu plenu tudi že na Triglav, vendar je to vendarle malo verjetno.

Nikakor pa prvi vzponi niso bili preprosti in brezglavi. Že leto pred prvopristopniki, 1777, je skušal prvi dokumentirano osvojiti Triglav Baltazar Hacquet, veliki znanstvenik, ki je najbolj vneto proučeval minerale in botaniko in bil tudi zato zagrizen gornik. Prek planine Konjščice in Velega polja je osvojil Mali Triglav. Pot je od takrat poznana kot Bohinjski pristop. Zdi se, da je baron Žiga Zois s podporo Hacquetu vrgel rokavico drugim in jim ravno tako ponudil nagrado. Obetal si je nova spoznanja o kamninah, rudninah in mineralih.

Že naslednje leto so štirje srčni možje iz Bohinja dosegli cilj in osvojili Triglav. To so bili ranocelnik in Hacquetov učenec Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine, rudar Luka Korošec s Koprivnika, gamsji lovec Matevž Kos iz Jereke in Štefan Rožič iz Savice. Menda je bil najhitrejši Korošec, prvi med vsemi živimi in mrtvimi, ki je kdajkoli stal na vrhu Triglava, pojavlja pa se dvom o Rožičevem pristopu. Njegove inicialke namreč niso izklesane v skalo na vrhu gore, lahko pa, da jih je zabrisal čas.

Vzpon je trajal tri dni in 26. avgusta 1778 so preko Zelenega plazu dosegli vrh. Med sestopanjem v Bohinj so postavljali kamnita znamenja in tako dokumentirano markirali pot na Triglav. Hacquet naj bi z Willomitzerjem Triglav osvojil že eno leto za srčnimi možmi (1779) in izmeril višino 3018,7 m nadmorske višine. Slovenci smo se takrat uradno vpisali med alpske narode, planince in zanesenjake, ki smo z znanstvenimi odpravami in previdnostjo, načrtovanjem in zanesenjaštvom dosegli vse, kar se je
s takratno opremo in voljo dalo doseči.

Med vsemi največjimi mitološkimi vrhovi v Alpah je bil Triglav osvojen 8 let pred Mont Blancom, 22 pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Morda je res, da so drugi vrhovi višji od Triglava in leta prednosti zameglijo vrednost osvojitve vrhov, vendar smo Slovenci med prvimi na svetu osvojili vse, kar smo lahko. Naša osredotočenost na vrhove, kot štirje srčni možje simbolizirajo našo planinsko tradicijo, so generacije naših planincev in plezalcev že zdavnaj dokazale na vseh celinah sveta, ko smo prvi osvajali smeri in vrhove nedosegljivega.

Slovenci smo eden največjih alpskih narodov in naš prostor in dom sta tukaj – v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah, na Pohorju, Gorjancih, Nanosu, Slavniku in Snežniku. To ve vsak Slovenec, ki rine na svoj vrh. Ampak Bohinj bo za vedno srce slovenskega gorništva.

Leto 2018 bomo Bohinjci praznovali ponosno. Naši štirje srčni možje so se pred 240 leti zapisali v gene vsakega Slovenca.

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ