Na Ajdovskem gradcu so bile izkopane številne najdbe, ki pričajo o tem, da je bil mali grič neprestano poseljen celo tisočletje, in sicer od starejše železne dobe (6. stoletje pr. n. št.) do zatona rimskega imperija (7. stoletje n. št.). Med najdbami je bilo predvsem kovinsko orodje, noži in kopja, v manjši meri pa tudi keramika.

 

Izkopavanja so pokazala, da je nekoč na Ajdovskem gradcu stalo devet objektov, najverjetneje je šlo za hiše in kovačnice. Hiše so bile večinoma vklesane v skalo, v njihovi notranjosti pa so bila kamnita ležišča in ognjišča. Najdeni so bili tudi ostanki talilnih peči, v katerih so talili rudo, imenovano bobovec, ki je bila tudi poglavitni razlog za prvotno naseljenost Ajdovskega gradca. Naselbina je bila utrjena tudi z obzidjem. Nekateri viri navajajo, da so iz ostankov obzidja kasneje zgradili cerkev Roženvenske Marije na Bitnjah.

 

Ajdovski gradec je tudi simbol slovenstva. V svoji epski pesnitvi Krst pri Savici ga je opeval največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Vsako leto na Prešernov dan člani Gledališča 2B na Ajdovskem gradcu pripravijo kulturni dogodek, s katerim počastijo spomin na velikega pesnika.