Slikovita cerkvica sv. Janeza Krstnika je podružnica župnije Srednja vas v Bohinju. Stoji na vzpetinici ob Bohinjskem jezeru in skupaj s kamnitim mostom predstavlja eno izmed največjih znamenitosti Bohinja. Zgrajena je bila že pred letom 1300 in predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik, zato je tudi spomeniško zaščitena.

bohinjsko_jezero_razglednik_pec_12

Preko 700 let stara cerkev spada med najlepše primerke slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva.

 

Med najbolj ikonične podobe in priljubljene fotografske motive Bohinja sodi izjemen kulturno-zgodovinski spomenik srednjeveškemu stavbarstvu – cerkev sv. Janeza Krstnika iz 12. stoletja. 

Impresivne zunanje freske varujejo popotnike, v notranjosti pa enigmatično izzivajo umetnostne zgodovinarje in obiskovalce, saj so te gotske poslikave polne skrivnosti, ki si jih lahko razlagamo po svoje. 

Zakaj imajo angeli zobe in zakaj golše? Zakaj sta upodobljena kar dva hudiča in oba bela? Vsekakor pa si morate ogledati tudi leseno glavo Janeza Krstnika, saj je takšnih na svetu samo še pet. Pozorni bodite tudi na preprosti pevski kor, ki je posnetek bohinjskega balkona oz. “ganka”.

Slikovita cerkvica sv. Janeza Krstnika je podružnica župnije Srednja vas v Bohinju. Stoji na vzpetinici ob Bohinjskem jezeru in skupaj s kamnitim mostom predstavlja eno izmed največjih znamenitosti Bohinja. 

Zgrajena je bila že pred letom 1300 in predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik, zato je tudi spomeniško zaščitena.

ODPIRALNI ČAS

VSAK DAN 

29. april – 24. junij 2024:
od 14:00 do 17:00

25. junij – 25. sepetembra 2024:
vsak dan od 9:00 do 19:00

26. sepetember – 10. oktober 2024:
od 10:00 do 16:00

Po 10. oktobru bo cerkev odprta po dogovoru za skupine. 

Za SKUPINE je ogled cerkve možen samo po

predhodnem dogovoru na:

tel: +386 (0)40 237 812
w: https://www.janez-krstnik-bohinj.si/

Cenik

  • Odrasli: 3,50 €
  • Študenti in upokojenci: 3,00 €
  • Otroci do 12 let: brezplačno
  • Družina: 7,00 €
  • Skupina nad 10 oseb: 2,50 €
  • Kartica Julijske Alpe Bohinj: brezplačno
  • Odrasli: 3,50 €
  • Študenti in upokojenci: 3,00 €
  • Otroci do 12 let: brezplačno
  • Družina: 7,00 €
  • Skupina nad 10 oseb: 2,50 €
  • Cerkev in zvonik individualni: 6,00
  • Cerkev in zvonik skupine: 5,00
  • Strokovno vodenje: 40,00
  • V ceno vstopnice je vštet avdio vodič.
  • Vstop je brezplačen za imetnike kartice Julijske Alpe Bohinj.

Zanimivosti

V cerkvi najdemo različne sloge, od romantike do baroka. Zelo zanimiva je lesena glava Janeza Krstnika iz leta 1380, ki jo hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Znamenitost cerkve so tudi freske, najstarejše so iz 13. stoletja. Naslikanih je tudi približno 72 različnih svetnikov in drugih motivov. V treh plasteh so na južni zunanji steni naslikani trije sv. Krištofi. Ta svetnik je zavetnik romarjev, popotnikov, voznikov, nosačev, splavarjev in čolnarjev…

Posebnost cerkve je tudi baročni zvonik, ki je bil skupaj z vhodno lopo cerkvi prizidan v 18. stoletju. Znan je po dvojni čebuli, laterni ter strešni kritini s skodlami. V cerkvi so tudi trije leseni oltarji iz različnih obdobij 17. stoletja. Na tem območju so našli arheološke najdbe, ki izhajajo iz 1. do 5. stoletja po Kristusu.

Beli hudič

cerkev_sv_janeza_beli_hudic_01

Na notranji strani slavoloka cerkve sv. Janeza buri domišljijo bel hudič, ki Kajnu sedi za vratom in mu prišepetava morilske naklepe. To posebnost si je z zanimanjem ogledal tudi znameniti francoski pisatelj Jean Paul Sartre, ko se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja mudil v Bohinju.

Profesorica Marija Cvetek, takrat še dijakinja, je njemu in njegovim spremljevalcem razkazovala cerkev:

“In ko so zagledali belega hudiča, so nekateri to barvo prisodili mitološkim prispodobam, drugi pa so ugibali, ali ni morda črna barva skozi stoletja obledela. Ko sem pripomnila, da bi potem obledela še kje drugje, so bili mnenja, da se je najbrž to tudi zgodilo, a drugje to ni tako zelo opazno kakor pri hudiču.”

Nad prizorom o Kajnu in Abelu, ki darujeta Bogu od svojega, pa je še en prizor iz 15. stoletja. To je sv. Jurij na belem konju, ki v viteški opravi s sulico prebada velikega zmaja. Ta se je zavalil na hrbet in se oklenil konjevih nog. Boj se odvija pod gradom, od koder ga s strahom opazujeta kralj in kraljica, ob vznožju hriba pa kleči Marjetica in moli za srečno rešitev. Na severni strani prezbiterija najdemo še enega zmajčka, ki ga sv. Marjeta drži v levi roki, zaviti v zeleno oblačilo. Vse te zmajske upodobitve zla – hudiča – so se oplajale tudi v bajeslovnem izročilu bohinjskega človeka. Tu se je srečevalo in združevalo z biblijskimi vsebinami in apokrifnimi legendami, ki so jih prinašali s seboj tudi upodabljajoči umetniki. Zato so ti mitološki motivi ključnega pomena za razmislek o domačem folklornem bajeslovju, ki se je skozi tisočletja prebijalo v današnji čas in prostor.

Če se vrnemo k belemu hudiču in belemu zmajevemu repu (fragment na severni notranji strani ladje), nas njuna belina nehote spomni na strah zbujajoča bela bohinjska bajeslovna bitja: bele žene, bêva (podobna Pehti), bela kača in končno beli Zlatorog. Če so ta bitja dobrohotna, jim belina njihove vrline še poveča, če pa utelešajo zlo, jih bela barva dela še strašnejše. V svetovni literaturi najdemo to simboliko utelešeno v Melvillovem Moby Dicku, strašnem belem kitu, ki je mornarje navdajal z grozo in jim naznanjal uničenje.

(Prof. dr. Marija Cvetek: Bajeslovno izročilo v cerkvici sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru.)

Kdo je bil Sv. Janez Krstnik?

Evangelista Matej in Luka poročata, kakšno oceno je o njem izrekel Jezus: »Resnično, povem vam: med rojenimi od žene ni vstal nobeden večji kot Janez Krstnik.« Janez je bil torej večji kot vsi očaki in preroki stare zaveze: prvim so bile dane obljube o Odrešeniku, drugi so Mesija napovedovali. Janez Krstnik pa je bil Mesijev predhodnik, videl ga je s telesnimi očmi, ga predstavil ljudstvu in ga tudi krstil. Razumljivo torej, zakaj Cerkev tega velikega moža proslavlja z dvema praznikoma, ki slavita njegovo dvojno rojstvo: 24. junija obhaja slovesni praznik njegovega rojstva za ta svet in za poslanstvo Jezusovega predhodnika, 29. avgusta pa se spominja njegovega mučeništva, njegovega rojstva za nebesa.

Zgodbo njegovega mučeništva poznamo iz evangeljskih poročil. Herod Antipa, četrtni oblastnik ali tetrarh v Galileji in Pereji, je vzel k sebi Herodiado, ženo svojega polbrata, ki je bila hkrati njegova nečakinja. Vsem, ki so imeli malo čuta za spodobnost, se je gnusilo, da se je Herod oženil z bratovo ženo, ko je ta še živel. Janez Krstnik pa je, zvest svoji preroški službi, neustrašeno stopil pred Heroda in mu v obraz povedal: »Ni ti je dovoljeno imeti!« Evangelist Luka pa piše, da ga je grajal tudi zaradi vseh drugih hudobij. Herod ni imel ne poguma ne moči, da bi se spreobrnil, raje je božjega glasnika utišal: dal ga je vreči v ječo v nepristopni trdnjavi Maherunt ob Mrtvem morju.

cerkev_sv_janez bohinj

Herod je Janeza spoštoval, še bolj pa se ga je bal. Bala se ga je predvsem Herodiada, ker je prerok ogrožal njen položaj. Ko je bil Janez že skoraj leto dni v ječi, je Herod v Maheruntu praznoval svoj rojstni dan. Tam se je zgodilo, kar slišimo v evangeliju. Herodiadina hčerka Saloma je plesala pred Herodom in njegovimi gosti. Lepa deklica ga je tako očarala, da ji je – tudi od vina omamljen – obljubil vse, kar bi si želela. Deklica je bila le orodje Herodiadinega zlobnega naklepa: po materinem naročilu je zahtevala glavo Janeza Krstnika. Ta prošnja je Heroda zmedla, vendar se je hotel pokazati kot mož beseda in je dekličino željo izpolnil.

Freska Sv. Krištofa

Zavetnik furmanov je sicer naslikan tudi na drugih bohinjskih cerkvah, le tu pa si lahko ogledamo kar tri freske svetnika v različnih plasteh. Prva plast je bila naslikana okoli leta 1300, druga okoli leta 1400 in tretja okoli leta 1530. Za svetega Krištofa so ljudje verjeli, da jim pogled nanj prinaša srečen dan.

Še nekaj ogleda vrednih fresk:

  • med najstarejše na Slovenskem spada freska Sv Janeza Evangelista, ki pije strup pred svečenikom Aristodemom
  • slabo ohranjeni skrivnostni mož s kladivom
cerkev_sv_janez_2016_26

Cerkev Svetega Janeza Krstnika
tel: +386 (0)71 225 973
e: [email protected]
w: https://www.bohinj.si/cerkev-sv-janeza-krstnika/