Korita Mostnice in dolina Voje so med najlepšimi in najbolj obiskanimi naravnimi znamenitostmi v Bohinju. Na poti skozi sotesko lahko občudujemo kristalno čisto vodo in drzno preoblikovane skale, uživamo v pestrem rastlinskem in živalskem svetu ter kulturni krajini, ki so jo skozi stoletja negovali tukajšnji prebivalci. Poleti nas pot vodi med kravami in njihovim zvončkljanjem do slapu, kjer se dolina Voje tudi zaključi.

 

Mostnica je alpska reka s koriti in slapovi, ki skozi dolino Voje in vse do Stare Fužine ponujajo na ogled zanimivo ustvarjalnost narave. Raziščite čudoviti svet, ki se vam ponuja na dosegu rok in si privoščite sprehod po dišečem gozdu v družbi ptičjega petja in žuborenja gorske rečice.

Cenik pristojbine za pot​ skozi korita Mostnice

Pristojbine za pot – individualni gosti

Plačila pristojbine so opravičeni:

  • predšolski otroci do vključno 6 let (ne velja za skupine)
  • imetniki kartice Julijske Alpe: Bohinj

Pristojbine za pot – skupine

Plačilo je možno izključno z gotovino ali naročilnico.

Pojasnila:

  • skupinska cena se prizna skupini 20 ali več oseb
  • za vsako 21. osebo je vstopnina brezplačna
  • v vstopnino je vključeno nezgodno zavarovanje 
  • pridržujemo si pravico do sprememb brez predhodnega obvestila
  • popusti se priznavajo ob predložitvi ustreznih dokazil
  • najava večjih skupin in informacije: [email protected]

Hudičev most

Malo nad Zoisovo graščino se prek globokih korit visoko nad Mostnico pne kamnit enoločni Hudičev most. Z njega se odpira vrtoglav pogled v ozka korita, ki jih je Mostnica izdolbla v apnenčasto podlago. S kamnitim mostom je bilo skrajšano in poenostavljeno tovorjenje železove rude in lesnega oglja z okoliških gorskih območij do fužin spodaj ob Mostnici. Bohinj je bil najpomembnejše središče rudarstva, železarstva in fužinarstva v Julijskih Alpah. Zaradi nahajališč železove rude je bil stalno poseljen že v stari železni dobi (v 8. stoletju pr. n. št.).

Ljudska pripovedka o Hudičevem mostu:

Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo vse podrto. Je pa nekdo rekel: “Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom.” Poglej ga, je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za lon*. Je pa odvrnil: “Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali.” Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je imel psa. Je rekel: “Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj.” Jo je pa čez most vrgel, pas pa je tekel za njo. Hudič pa je dobič pasjo dušo. Bil je tako jezen, tako je z repom mahal, da je vso ograjo podrl.

Erozijski lonci in Slonček

Celotna korita Mostnice so posledica vodne erozije oziroma dolbenja površja. Čeprav pride večina vode v Voje iz kraških izvirov in ni motna, se vseeno najde dovolj proda in peska, s katerim brusi in preoblikuje podlago, zlasti ob zelo visoki vodi, ko je vodni tok še hitrejši in obilnejši. V hitrem vodnem toku se pojavlja vrtinčenje, ki je najpomembnejši erozijski dejavnik v živoskalnem dnu. V koritih Mostnice so med erozijskimi oblikami najlepše vidni erozijski lonci oziroma draslje. To so različno velike okroglaste kotanje v strugi reke, v katerih so običajno ujeti prodniki in pesek. Voda jih s svojo energijo vrtinči ter s tem erozijske lonce širi in poglablja. Posebej zanimiva je prevotljena skala med dvema erozijskima loncema, katerih steno je voda prebila, in tako naravno okno s skalnim lokom spominja na slonji rilec.

Dolina Voje

Dolina Voje je močno razširjen srednji del doline Mostnice z nadmorsko višino nekaj nad 700 metri. Površje je prekrito s talno ledeniško moreno, na jugu pa Voje zapira nasip čelne morene. Planina je bogata z vodo. Dolina Voje je tipična ledeniška dolina v obliki črke U. Do danes se je na planini ohranila le še jesenska paša, zato lahko v jesenskih mesecih na planini opazujemo krave. Po dolini Voje so se kot prvi na Triglav povzpeli štirje srčni možje iz Bohinja (26. avgusta 1778).

Sprehod skozi korita Mostnice

Raziskovanje začnete s Stari Fužini (vse poti so označene):

  • od cerkve svetega Pavla,
  • iz središča vasi mimo Zoisove graščine ali
  • od parkirišča na Vorenčkojci.

Dodatne informacije

  • za ogled korit Mostnice (od Hudičevega mostu do izhoda blizu Planinske koče na Vojah) je potrebno plačati pristojbino

  • peš pot gre po obeh straneh korit, tako da lahko napravimo krožno pot

  • na robovih soteske je zlasti ob vlažnem vremenu potrebna previdnost

  • individualne sprehode skozi korita Mostnice odsvetujemo v zasneženih mesecih

  • v dolino Voje se lahko odpravite peš (ali s kolesom) tudi po cesti, kjer pristojbine za urejanje poti ni potrebno plačati (vendar v tem primeru pot ne vodi skozi Korita Mostnice)

  • v poletnih mesecih (julij in avgust) so ob torkih organizirana vodenja skozi korita Mostnice z vodnikom

Krajša različica izleta: skozi korita Mostnice

Nedaleč od Hudičevega mostu je vhod na gozdno pot, na kateri si lahko ogledate zelo slikovita korita. Korita je izdolbla reka Mostnica in so v najožjem delu široka le za širino ramen. S panoramske poti ob koritih, ki vodi preko številnih mostov, lahko opazujemo zanimive stvaritve narave kot so tolmuni, slapovi, draslje, in še posebej zanimiva prevotljena skala, ki se je je prijelo ime Slonček in je nastala z združitvijo dveh draselj potem, ko je voda prebila vmesno pregrado.

Pot skozi korita Mostnice se zaključi s kratkim vzponom do Planinske koče na Vojah, kjer si lahko privoščite okusne domače jedi in se okrepčate pred nadaljevanjem raziskovanja po dolini Voje (ali povratkom do Stare Fužine).

Daljša različica izleta: do konca doline Voje

Od koče na Vojah lahko pot nadaljujete skozi slikovito dolino Voje vse do  21 metrov visokega slapu Voje (poimenovan tudi slap Šum ali slap Mostnica). Po ogledu slapu vam priporočamo postanek v Okrepčevalnici slap Voje, kjer vam bodo postregli z domačimi jedmi in pijačami.

Izlet do konca doline Voje traja približno dve uri do dve uri in pol v eno smer. Pot je dobro označena in lažje do srednje težavna. Največji izziv na celotni poti predstavljata dva petminutna vzpona (prvi iz korit Mostnice do koče na Vojah in drugi do slapa Mostnice na koncu doline).

 

Za popolno doživetje priporočamo najem vodnika, ki vam bo osvetlil nastanek korit, vas opozoril na naravne zanimivosti na poti ter vam predstavil življenje na Vojah in zanimiva zgodovinska dejstva, ki se dotikajo raziskovanega področja.

Oprema v koritih Mostnice

Oprema v koritih Mostnice upošteva bohinjsko lesarsko in fužinarsko tradicijo. Ograje so kovinske, da so čim manj opazne. Klopi in mize so oblikovane iz lesenih podolžno razžaganih debel (»plohov«) in ploščatega železa (»flohajzen«). Macesen je navzven obdelan, navznoter pa ima razpoko (»špranjo«) z naravno raščenim robom. »Špranja«, ki je ni oblikovala človekova roka, predstavlja sotesko v naravi in razpoko v lesu, lastnost korit in snovi, prvinski stik z naravo.

Pravila obnašanja v Triglavskem narodnem parku

 

  • Pri obisku spoštujmo navade in način življenja ljudi,
    ki tu živijo.
  • Občudujmo rastline, a jih ne trgajmo.
  • Za seboj ne puščajmo odpadkov.
  • Pse vodimo na vrvici.
  • Ne hodimo izven urejenih poti.
  • Pot ob koritih Mostnice od Hudičevega mostu do Planinske koče na Vojah je namenjena pohodnikom, vožnja s kolesi ni dovoljena.
  • Vozila puščajmo na označenih parkirnih mestih.

Povezane vsebine

Vklenjen v prepadne stene Komarče, pod Triglavskimi jezeri, se bohoti slap Savica. Začetek najdaljše in druge najkrajše slovenske reke.
Vožnje s panoramsko ladjo so v letu 2022 zaključene. Vodena panoramska vožnja je zanimiva dopolnitev vašim aktivnostim, vznemirljiva in poučna dogodivščina za najmlajše in ekološki način prevoza na drugo stran jezera.
Za ljubitelje pohodništva je Bohinj, od nižin pa do najvišjih vrhov, neusahljiv vir za vedno nova doživetja. Označenih planinskih poti je v Bohinju za več kot 300 km. Za številne poti po Bohinju je dovolj že dobra volja in primeren gojzar, spet druge lahko predstavljajo mnogo večji izziv.