Triglavski narodni park

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki varuje zadnja območja prvobitne narave v Alpah. Viharno morje najvišjih vrhov Julijskih Alp, njihovih nažaganih grebenov, navpičnih sten, globoko vrezanih dolin, težko dostopnih sotesk, divjih voda, gozdov, plavajočih preprog alpskega cvetja, gorskih trat in melišč, visokogorskega krasa, ledeniških jezer in razsipnega razkošja biotske raznovrstnosti. 

Leta 1908, v času nacionalnega boja med Slovenci in Nemci, je slovenski znanstvenik, naravoslovec in seizmolog dr. Albin Belar predlagal, da bi dolino Triglavskih jezer zavarovali. S tem bi nastalo prvo zavarovano območje na področju današnje Evrope. Kljub temu, da je komisija pozitivno ocenila predlog, ideja ni bila sprejeta.

Leta 1924 so člani Slovenskega planinskega društva in člani Muzejskega društva Slovenije (odsek za varstvo prirode) zakupili 1.400 ha zemljišč v dolini Triglavskih jezer in s tem omogočili nastanek Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer (zakupna pogodba). Kasnejše predloge za povečanje parka je prekinila druga svetovna vojna. Prizadevanja za obnovitev parka so se po drugi svetovni vojni nadaljevala in leta 1961 (53 let po Belarjevi pobudi) je bil sprejet Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih Jezer za narodni park (z velikostjo 2.000 ha). Park je dobil ime po najvišji gori Triglav (2.864 m), najnižjo točko predstavljajo Tolminska korita (180 m).

Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je velikost parka povečal na 83.807 ha, je bil sprejet leta 1981. Leta 2010 je bil sprejet novi Zakon o Triglavskem narodnem parku in povečanje parka (vključitev naselja Kneške Ravne z bližnjo okolico). 

Triglavski narodni park spada med najstarejše evropske parke. Razprostira se na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami.

Poslanstvo Triglavskega narodnega parka

 

  • varstvo ekosistemov in ohranjanje kulturne krajine
  • skrb za trajnostni razvoj v parku
  • omogočanje doživljanje parka
  • raziskovanje
  • vzgojno in izobraževalno delo

Triglavski narodni park v številkah

  • Obseg: Skupaj: 83.982 ha (4 % Slovenije).
    – Prvo varstveno območje: 31.488 ha.
    – Drugo varstveno območje: 32.412 ha.
    – Tretje varstveno območje: 20.082 ha.
  • Najvišja točka: Triglav, 2864 m
  • Najnižja točka: Tolminska korita, 180 m
  • Število naselij: 33 (21 v celoti, 12 deloma)
  • Število prebivalcev: 2.337 (januar 2018)
  • Občine v parku: Bovec (30,1 %), Bohinj (26,3 %), Kranjska Gora (16,9 %), Bled (1,8 %), Tolmin (8,4 %), Kobarid (3,7 %) Gorje (12,7 %) in Jesenice (0,1 %).

Znotraj Triglavskega narodnega parka, ki obsega še Posočje, Zgornjesavsko dolino in Pokljuko, s 66 % leži tudi občina Bohinj.

V Triglavskem narodnem parku je skupaj 1013 naravnih vrednot, 7 posebnih varstvenih območij, od tega je 1 SPA (special protection areas) in 6 potencialnih ohranitvenih območij ter 3 ekološko pomembna območja. Triglavski narodni park je bil s sklepom UNESCO dne 10. julija 2003 vključen v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB kot Biosferno območje Julijske Alpe, ki obega širši del Julijskih Alp vse do državnih meja z Avstrijo in Italijo. 24. maja 2004 je bila Triglavskemu narodnemu parku podeljena Diploma Sveta Evrope, ki je bila leta 2009 podaljšana še za 10 let. Triglavski narodni park šteje tudi 300 enot nepremične kulturne dediščine. 

Spoznajte, doživite in razumite Triglavski narodni park s pomočjo podrobnih opisov in koristnih informacij, ki jih najdete na uradni spletni strani Triglavskega narodnega parka.

KORISTNE POVEZAVE

Ker več kot 60 % Bohinja leži v osrednjem in obrobnem območju Triglavskega narodnega parka, je ta pomemben element pri oblikovanju in razvoju turistične destinacije Bohinj.

Kljub omejitvam, ki jih zahteva raziskovanje narave v zavarovanem območju, vam Triglavski narodni park omogoča popolna doživetja.

Največje naravno jezero v Sloveniji z veliko možnostmi za aktivnosti.
Približno 8 kilometrov dolga dolina pod Triglavom je že v obdobju prvega razcveta planinstva veljala za enega najlepših predelov Julijcev.
Tandemski polet z jadralnim padalom v Bohinju je svojevrstno doživetje. Poletite lahko z razgledišča Vogar ali pa z Vogla, z obeh pozicij pa se odpira dih jemajoč razgled na Bohinj in Julijske Alpe. Ob dobrih pogojih se razgled razpotegne vse do morja.
Užitke stika s konji nadgrajujejo naravne in kulturne posebnosti, zato je terensko jahanje odlična izbira za vaše raziskovanje Bohinja.
Samo par zamahov z veslom je potrebnih, da vas popeljejo v čudoviti svet lepote, miru in tišine. Bohinjsko jezero je kot nalašč za prve zavesljaje v novo avanturo, saj ga lahko brezskrbno raziskujete tudi sami. Sava Bohinjka pa je zahtevnejša.
Od Bohinjske kolesarske poti pa do turnokolesarskega podviga Juliana Bike - v Bohinju razvijamo kolesarstvo za vse generacije.
Kje so območja kopalnih voda na Bohinjskem jezeru in kje se še lahko kopate v Bohinju. Kakšne so prepovedi glede visokogorskih jezer.
Mostnica je alpska reka s koriti in slapovi, ki skozi dolino Voje in vse do Stare Fužine ponujajo na ogled zanimivo ustvarjalnost narave.
Vožnje s panoramsko ladjo so v letu 2022 zaključene. Vodena panoramska vožnja je zanimiva dopolnitev vašim aktivnostim, vznemirljiva in poučna dogodivščina za najmlajše in ekološki način prevoza na drugo stran jezera.
Za ljubitelje pohodništva je Bohinj, od nižin pa do najvišjih vrhov, neusahljiv vir za vedno nova doživetja. Označenih planinskih poti je v Bohinju za več kot 300 km. Za številne poti po Bohinju je dovolj že dobra volja in primeren gojzar, spet druge lahko predstavljajo mnogo večji izziv.
Rafting je doživetje, ki prebudi vse vaše čute. Adrenalinsko doživetje, ki vam ga ponuja izogibanje skalam, premagovanje brzic, odkrivanje lastnih meja in hkrati uživanje v naravi, je primerno za vse generacije.
Čiste vode in prebrisane ribe so zagotovilo, da bo ribolov dober in zanimiv. Ponuja se vam neokrnjena narava, z lahko dostopnostjo do ribolovnih mest, kjer lahko vsak ribič najde svoj lasten kotiček.