Projekti Turizma Bohinj

Projekti, ki smo jih v zadnjih letih izpeljali na Turizmu Bohinj. 

Projekti EKSRP

Operacije financirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

OPERACIJE CLLD 2014-2020 FINANCIRANE IZ EVROPSKEGA KMETIJSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ PODEŽELJA

 

Trajanje projekta: september 2022 – september 2024

Partnerji: LAS Dolina Soče, LAS Gorenjska košarica in 24 različnih partnerjev (zadruge, ekološke kmetije, občine, osnovne šole, podjetja …) ter italijanski partner Ente parco naturale delle Prealpi Giulie. 

Partnerji na območju LAS Gorenjska košarica so: BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Ekološka kmetija “Pr’Tonejovc, DANICA BOHINJ d.o.o., Janez Loncnar – Kmetija Loncnar, GKZ Srednja vas v Bohinju, Ekološka kmetija Porta – Aleš Fister

Skupna vrednost brez DDV: 235.275,24 €, odobrena sofinancirana sredstva EKSRP 196,244,00 EUR

Vrednost LAS Gorenjska košarica brez DDV: 117.315,24 EUR, od tega vrednost EKSRP 99.717,95 EUR

Opis projekta:

V operaciji “Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA” sodelujejo dva slovenska LAS ter tuj partner iz Italije. Gre za raznoliko partnerstvo, saj operacija vsebuje široko paleto aktivnosti, ki zahtevajo vključevanje različnih profilov. Za potrebe realizacije aktivnosti smo zato v operacijo vključili predstavnike različnih sektorjev: javnega, zasebnega in ekonomskega.

Biosferno območje UNESCO MaB Julijske Alpe je bilo prvo biosferno območje v Sloveniji. Njegov glavni namen je vzdrževanje ravnovesja med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturnih vrednot. Njegovo osrednje območje je Triglavski narodni park. Ob državni meji z Italijo meji na Biosferno območje UNESCO MAB Julijske Alpe, Italija.

Tudi s pomočjo operacije Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA se bodo začeli postopki za vzpostavitev skupnega UNESCO MAB (človek in biosfera) čezmejnega območja Julijske Alpe. Razvoj območja Julijske Alpe naslavljajo številne regionalne in sektorske strategije, v katerih je izpostavljen velik pomen trajnostnih pristopov. Kmetijstvo in turizem sta panogi, ki lahko k temu pripomoreta, zato je njuna medsebojna povezanost in skladnost politik še posebej pomembna. Konkurenčnost kmetijstva na tem območju je gledano z globalnega vidika nizka, saj se sooča z raznimi, predvsem naravnimi omejitvenimi dejavniki.

Edina možnost za dolgoročni razvoj panoge na tem območju je uvajanje novih modelov, ki imajo na posameznih mikro območjih velik potencial in možnosti za uveljavitev. Tu že obstajajo uspešni poslovni modeli povezovanja na področju kmetijstva. Tu zagotovo prednjačita KZ Tolmin in Mlekarna Planika Kobarid. Z uvajanjem ekološkega kmetovanja želita povečati ekonomske in pozitivne okoljske učinke celotne kmetijske panoge Julijskih Alp.

V kolikor želimo trajnostno razvijati tovrstno območje in ga ohraniti za prihodnje generacije, je potrebno več pozornosti nameniti razvoju sonaravnega in ekološkega kmetijstva in večati ponudbo ekoloških izdelkov, katerih povpraševanje iz leta v leto narašča. V strokovni javnosti je moč zaslediti mnenje, da je ekološko kmetovanje ključni mehanizem za dvig konkurenčnosti tovrstnih območij. Vendar je pri tem potrebno imeti v oziru, da je razvoj ekološkega kmetovanja splošen trend in se bo v vse večji meri uveljavil tudi na drugih, za kmetijstvo primernejših območjih, ki bodo z vidika konkurenčnosti v boljšem položaju. Potrebno je zagotoviti, da so vsi deležniki v verigi in na koncu tudi potrošniki naravovarstveno ozaveščeni, saj so le tako lahko cilji trajnostnega razvoja nekega območja doseženi. Zato je za konkurenčnost teh območij potrebno graditi in komunicirati celovite trajnostne rešitve (zeleni turizem, trajnostna mobilnost, lokalne prehranske verige, ekološki pridelki in izdelki, eko kulinarika in nenazadnje tudi visoka splošna kakovost izdelkov in storitev ipd.).

Tržna naravnanost kmetij ter večje vključevanje le-teh v ekološke sheme je zagotovilo za doseganje ciljev, ki jih zasleduje Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave ter strategija Od vil do vilic.

Upoštevajoč potenciale Biosfernega območja UNESCO MaB Julijske Alpe želimo vzpostaviti pilotni EKO model, ki bo sestavljen iz dveh sklopov:

1. Vzpostavitev podpornega okolja za razvoj ekološkega in sonaravnega kmetovanja ter preusmerjanja kmetij iz konvencionalnega na ekološki način kmetovanja:

Z izvedbo mikro pilotnih projektov se pokažejo načini možnega povezovanja in vzpostavljanja kratkih verig med prirejo, predelavo in prodajo lokalnih in ekoloških izdelkov (tudi v javne ustanove). Izobraževalne in komunikacijske aktivnosti bodo približale lokalno hrano in ekološko kmetovanje nasploh, širši javnosti tudi preko vzpostavitve informacijskega centra Biosfernega območja Julijske Alpe.

2. Medsektorska povezanost (kmetijstvo, turizem, naravovarstvo …) je osnova za uspešno delovanje kratkih dobavnih verig:

Z inovativnimi digitalnimi rešitvami se poenostavlja distribucijo ekološke in lokalno pridelane hrane. Raziskave in razvoj visokotehnoloških rešitev z namenom racionalizacije rabe in ohranjanja visokogorskih pašnikov kot bistvenega dejavnika razvoja trajnostnega turizma in prireje visokokakovostnega mesa in mleka.

Aktivnosti projekta:

Aktivnosti so smiselno razdeljene v 9 sklopov:

1Vodenje in koordinacija

Aktivnost bo predstavljala uspešno vodenje in koordiniranje projekta pri obeh slovenskih partnerjih LAS ter med tujim partnerjem Ente Parco Naturale delle Prealpi Giulie.

2: Izvedba skupnih prireditev

Organiziran in izveden EKO praznik z namenom predstavitve in promocije ekoloških kmetij in njihovih izdelkov in pridelkov na območju LAS Dolina Soče in LAS Gorenjska košarica. Organiziran bo eko dan ter prireditev Festival Cvetja v Bohinju, ki bo posvečen komunikaciji ekološko pridelane hrane.

3: Izvedba izobraževalnih in praktičnih delavnic

Aktivnost bo pripomogla k večji uporabi ekološko pridelane hrane v javnem sektorju in v turizmu ter med končnimi potrošniki. Skozi aktivnost izobraževalnih in praktičnih delavnic na temo samooskrbe bomo izobrazili vodstveni kader in odločevalce v javnih zavodih osnovne šole, da bodo lažje in hitreje posegali po izdelkih ekološke predelave in pridelave. S pripravo akcijskega načrta za osnovne šole bomo vodstvo osnovnih šol Biosfernega območja pripravljali k večjemu deležu ekološke hrane v jedilnikih. Velik poudarek na izobraževanju o uporabi in pomenu eko hrane ter samooskrbi bo poleg otrokom namenjen tudi lokalnemu prebivalstvu, ki kot stalni prebivalci predstavljajo velik delež rednih odkupovalcev na območju BO JA, ki še vedno kaže izrazite viške turistične sezone v poletnem času.

4: Vzpostavitev strokovne delovne skupine

Oblikovala se bo strokovna skupina za pripravo dokumentov za vzpostavitev spodbujanja podpornega okolja in izdelavo Analiz stanja ekološke pridelave in predelave ter možnost vključevanja kmetij v ekološko shemo, ki bo izvajala tudi delavnice na temo promocije in vključevanja kmetijstva v ekosheme ter pripravila načrtov prestrukturiranja konvencionalne kmetije v ekološko kmetijo.

Z izobraževanji kmetov in delavnicami se bo spodbujalo prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo in prehod iz samooskrbnega v tržno naravnano ekološko kmetovanje. K temu bodo poleg delavnic za kmete pripomogli tudi pilotni projekti prehoda iz mesne v mlečno kmetijo (zaradi večjega povpraševanja po ekoloških mlečnih izdelkih), vzpostavitve prostorov za shranjevanje pridelkov na kmetiji in postavitve rastlinjaka za vzgojo ekoloških sadik za potrebe oskrbe turističnega sektorja.

5: Izvedba mikro pilotnih projektov

6: Izmenjava med LASi in ogledi dobrih praks

Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije z ogledi dobrih praks LAS Open Leader. Sodelujoči LASi si bomo med seboj izmenjevali izkušnje ter organizirali strokovne ekskurzije z namenom predstavitve primerov dobrih praks na temo kolektivne blagovne znamke, povezovanja ekoloških kmetij, vzpostavljanja kratkih dobavnih verig ter predelovalnih obratov z ekološkimi certifikati. Skupaj bomo dopolnjevali pilotni EKO model, ki ga bo moč plasirati tudi na čezmejno BO JA.

7: Priprava vsebine za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja JA (SLO-ITA)

Projektna partnerja JZ TNP in Parco Prealpi Julije z območja LAS-a OPEN LEADER iz Italije začenjata s postopkom kandidature za imenovanje skupnega čezmejnega UNESCO MaB območja Julijske Alpe. Skupna projektna aktivnost bo priprava vsebin za to kandidaturo skupaj z zunanjim izvajalcem. S tem bomo poenotili pravila delovanja ter pridobili skupno upravljanje območja, kar nam bo omogočilo skupno sodelovanje na področju turizma, ekološkega kmetijstva, kulture in naravovarstva.

8: Izdelava in izvedba komunikacijskega načrta za EKOregijo BO JA

Nosilec projekta LAS Dolina Soče bo izdelal komunikacijski načrta z namenom promocije in komunikacije z namenom povezovanja, predstavljanja in promoviranja ključnih deležnikov s področja ekološkega kmetovanja na celotnem območju BO JA.

Izdelava komunikacijskega načrta bo slonela na izhodiščnih točkah diferenciacije celotnega območja Julijskih Alp in bo izhajal tudi iz že prepoznavnih atributov kot so fascinantno naravno okolje s številnimi atrakcijami, že obstoječe blagovne znamke kot so Sir Tolminc, Bovški sir, Dolina Soče, Bohinjsko. V pripravi je tudi KBZ Iz doline Soče. Direktno z ekološkim kmetovanjem pa je povezan certifikacijski sistem Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, ki za določena področja prav tako pokriva celotno območje Julijskih Alp.

9: Razvoj, izdelava in nadgradnja inovativnih digitalnih orodij

Za večjo preglednost nad pridelavo in predelavo ekološke hrane in spodbujanju kupcev, da bi primarno posegali po ekoloških izdelkih, se bo tekom operacije nadgradila digitalna platforma za naročanje in distribucijo izdelkov na območju BO JA, na kateri se bodo prednostno prikazovali ekološki izdelki.

Cilji projekta:

  • vzpostaviti pilotni EKO model, ki bo povezoval vse ključne deležnike na biosfernem območju Julijske Alpe;
  • vzpostaviti strokovno delovno skupino, ki bo skrbela za optimalno delovanje pilotnega modela, reševala izzive na območju ter pripravljala ključna izhodišča za izboljšanje podpornega okolja;
  • pomagati kmetijam pri preusmerjanju iz konvencionalnega načina kmetovanja in razvoju ekološkega kmetijstva;
  • podpirati vzpostavljanje kratkih dobavnih verig in povezovanje tako znotraj kmetijskega sektorja kot tudi medsektorsko (prednostno med kmetijstvom in turizmom);
  • izvesti mikro pilotne projekte vzpostavljanja kratkih dobavnih verig po principu od vil do vilic;
  • promovirati in komunicirati zdravo, lokalno pridelano hrano na osnovi primerov dobrih praks, promocijskih aktivnosti, izobraževanj, delavnic;
  • kakovostno izvesti čim več aktivnosti v povezavi z izobraževanjem in ozaveščanjem osnovnošolcev;
  • podpirati ekstenzivno rabo planinskih pašnikov in z njimi povezano biodiverziteto.

Skupni rezultati projekta:

  • vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA;
  • vzpostavitev pilotnega eko modela za EKO regijo BO JA;
  • povečano število ekoloških kmetov;
  • povečana količina ekološko pridelane hrane;
  • izdelana analiza ekološke pridelave in predelave na območju LAS Gorenjska košarica in LAS Dolina Soče;
  • izvedeni mikro projekti povezav v kratkih dobavnih verigah;
  • nabavljena oprema za nadgradnjo informacijskega središča Bohinjka v informacijsko središče biosfernega območja Julijske Alpe;
  • nadgrajena in implementirana digitalna platforma za naročanje in distribucijo lokalnih pridelkov in izdelkov na biosfernem območju Julijske Alpe s prednostno obravnavo eko izdelkov;
  • vzpostavljeno delovno mesto kot podpora predelavi ekoloških izdelkov in povezovanja v lokalnih dobavnih verigah ter podpore kmetijam pri povezovanju in skupnem trženju izdelkov;
  • pripravljene vsebine in dokumenti za vzpostavitev enotnega čezmejnega (SLO-ITA) biosfernega območja Unesco MaB Julijske Alpe;
  • vzpostavljeni ekološki meniji v lokalnih gostinskih lokalih;
  • izvedena prva faza razvoja telemetrijske naprave za kontrolo živali na planinski paši;
  • nadgrajena ekološka kmetija z vzpostavljenimi pogoji za zero waste tržno eko kmetijo;
  • prestrukturirana eko kmetija iz prireje mesa v prirejo in predelavo mleka;
  • izdelana analiza vpliva prisotnosti zveri na obstoj planinskega pašništva in z njim povezanih gorskih kmetij;
  • organizirane in izvedene prireditve (EKO praznik, Eko dan, Festival alpskega cvetja) z namenom komunikacije ekološkega kmetijstva ter lokalnih pridelkov in izdelkov;
  • izdelan pilotni model za vzpostavitev EKO regije Julijske Alpe;i
  • izvedene komunikacijske, izobraževalne in promocijske aktivnosti tudi v obliki imenovanja ambasadorjev ter komunikacijskega načrta za celotno pilotno EKO regijo.

Koristi za območje:

Na območju se bo povečalo število ekoloških kmetov in količina ekoloških pridelkov in izdelkov.

Območje Julijskih Alp je v glavnem hribovito območje z nadpovprečno razvito turistično dejavnostjo.

Gre tudi za tipično kmetijsko krajino, primerno za razvoj ekstenzivne živinoreje. Ker gre za območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo je iz kmetijskega vidika v smislu pridelave hrane manj konkurenčno z ostalimi območji. Povezovanje sicer raznolikega kmetijskega sektorja z razvitim turizmom je zato bistvenega pomena pri izkoriščanju razvojnih potencialov območja ter povečavanju ekonomskih učinkov v obeh panogah. Povezovanje pomeni dodano vrednost tako za kmetijstvo kot tudi za turizem. Če gre pri tem za kratke dobavne verige, v katere so vključeni lokalni in ekološki izdelki, pomeni to tudi pozitivnem vpliv za zdravje ljudi in obiskovalcev. Operacija bo imela konkreten vpliv na vzpostavljanje novih in ohranjanje obstoječih zelenih delovnih mest. Bistven je tudi pozitiven vpliv na okolje in naravo, ohranjanje biodiverzitete ter dobrobit domačih rejnih živali.

Trajnostni vidik operacije:

Glavni namen operacije je podpora ekološkemu kmetijstvu in pomeni družbeno odgovorno smer razvoja kmetijstva kot najbolj pomembne tradicionalne gospodarske panoge. Z aktivnostmi operacije se poudarja odgovornost do lokalnega prebivalstva, odgovornost do obiskovalcev in potrošnikov nenazadnje tudi odgovornost do poslovnih partnerjev. Z vključevanjem partnerjev (osnovne šole, invalidsko podjetje), ki so direktno povezani z ranljivimi skupinami, ima operacija pomembno socialno noto. Predstavlja možen model sistemskega ozaveščanja osnovnošolskih otrok o pomenu zdrave hrane, kje in na kakšen način se takšna hrana prideluje in tudi kje jo je možno kupiti. S komunikacijo izvedenih različnih pilotnih modelov se javnosti prikaže izvedljivost praks, ki imajo tako okoljske, socialne kot tudi resne ekonomske učinke. Območje Triglavskega narodnega parka in UNESCO MaB območje Julijske Alpe dokazujeta okoljsko vrednost območja. Ta se bo z operacijo ohranjala in tudi nadgrajevala. Z imenovanjem skupnega čezmejnega UNESCO MaB območja in konkretnim čezmejnim upravljanjem bo regija lahko bolje izkoriščala svoje trajnostne potenciale. Bistvenega pomena je vnašanje okoljskih standardov v turistično gospodarstvo, ki predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost Julijskih Alp. Planinsko pašništvo je šolski primer trajnostne rabe kmetijskih zemljišč. Z razvojem telemetrijskega spremljanja živali se bodo izboljšali pogoji, zmanjšali stroški z analizo vpliva prisotnosti velikih zveri, pa se bodo zmanjševali konflikti in iskale pozitivne rešitve za sobivanje.

Koristne povezave:

Evropska komisija, EKSRP
Program razvoja podeželja

Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje)

PUBLIKACIJA – INTERPRETACIJA DEDIŠČINE:

 

VEČ O PROJEKTU

  • 194.211,20 €
  • 134.237,34 €
  • LAS projekti
  • Viri sofinanciranja: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
  • V teku
  • november 2018
  • marec 2021

S projektom Počakaj na bus želimo vzpostaviti in zagotoviti trajnostno mrežo kvalitetnih avtobusnih postajališč in osveščati prebivalstvo in deležnike o pomenu trajnostne mobilnosti.

Splošno

  • Sklad: EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
  • Trajanje operacije: januar 2019 – junij 2021
  • Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV): 272.883,05 €, od tega vrednost sofinanciranja EKSRP 178.525,17 € (85 %)   

Partnerji:

  • BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, – vodilni partner
  • Občina Bled,
  • Občina Jesenice,
  • Mestna občina Kranj,
  • Občina Naklo,
  • Občina Radovljica,
  • Občina Tržič,
  • Turizem Bohinj,
  • CIPRA

Opis operacije: 

Namen operacije je pilotno vzpostaviti in zagotoviti trajnostno mrežo 26  kvalitetnih avtobusnih postajališč in 1 parkiriščem  vključno z izvedbo osveščevalnih akcij za prebivalstvo in deležnike  o pomenu trajnostne mobilnosti ter priporočili za večjo uporabo javnega prevoza v 6 občinah LAS GK (Bled, Jesenice, MO Kranj, Naklo, Radovljica, Tržič).

Cilji operacije: 

  • vzpostavitev mreže 26 kvalitetnih avtobusnih postajališč (z 1 parkiriščem v 6 občinah),
  • vzpodbuditi prebivalstvo in deležnike k uporabi trajnostnega transporta,
  • z razvojem trajnostne mobilnosti zagotoviti večjo uporabo javnega prevoza.

Aktivnosti operacije

  • vodenje in promocija,
  • naložbe v avtobusna postajališča na območju 6 občin (26 postaj in 1 parkirišče),
  • zagon in trajnost mreže kvalitetnih avtobusnih postajališč z ukrepi za trajnostno mobilnost.

Rezultat operacije: 

zagon mreže kvalitetnih avtobusnih postajališč z ukrepi za trajnostno mobilnost.

 

S projektom Zelene rešitve želimo doprinesti k skladnemu vzdržnemu razvoju podeželskega prostora.

Splošno:

Partnerji:

  • BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj – vodilni partner
  • Javni zavod Triglavski narodni park,
  • Turizem Bohinj,
  • Občina Bohinj,
  • Občina Jesenice,
  • Občina Cerklje na Gorenjskem,
  • Občina Naklo,
  • Kulturno društvo prostoRož

Opis operacije: 

Operacija pozitivno vpliva in doprinaša k skladnemu vzdržnemu razvoju podeželskega prostora. Glavni namen operacije je prav aktivacija in razvoj degradiranih in opuščenih območij na podeželju, ki bosta temeljila na razvoju endogenih potencialov: spoštovanju lokalnih vrednot (kulturni identiteti, naravnih vrednotah, arhitekturnih in urbanističnih značilnostih naselij), potrebah lokalnih prebivalcev (aktivnem vključevanju v načrtovanje in sodelovanje pri razvoju, upoštevanje pobud) ter okolju prijaznem razvoju (ureditvi in aktivaciji opuščenih območij).

Cilji operacije: 

  • povečanje vključevanja javnosti v procese prenove opuščenih območij,
  • revitalizacija 5 degradiranih območij na gorenjskem podeželju.

Aktivnosti operacije:  

  • vodenje in promocija,
  • inovativni mehki pristopi za aktivacijo degradiranih in opuščenih območij,
  • pilotne infrastrukturne rešitve za ureditev degradiranih in opuščenih območij.

Rezultati operacije:  

  • novi pristopi aktivnega vključevanja javnosti pri revitalizaciji degradiranih površin,
  • 5 urejenih degradiranih območij (v Stari Fužini na območju TNP, na Blejski Dobravi, v Cerkljah na Gorenjskem in v Češnjevku ter v Bistrici), kar bo posredno vplivalo tudi na oživitev vaških jeder.

S projektom Kulinarično popotovanje – Okusi Gorenjske želimo spodbuditi inovativno pripravo narodnih jedi z vključitvijo lokalno pridelane hrane, ki ustreza standardom kakovosti.

Sklad: EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

Trajanje operacije: januar 2019 –  junij 2021

Partnerji: BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Turizem Bohinj, Zavod za turizem in kulturo Kranj, Zavod za turizem Preddvor, Občina Jesenice, Gospodarska zbornica Slovenije – Območna zbornica za Gorenjsko, Kranj

Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV):  129.338,22 €, od tega vrednost EKSRP 98.414,09 € (85 %) 

Opis operacije: 

S projektom Kulinarično popotovanje – Okusi Gorenjske želimo spodbuditi inovativno pripravo narodnih jedi z vključitvijo lokalno pridelane hrane, ki ustreza standardom kvalitete. V ta namen bomo v projektu dvignili raven kvalitetne kulinarične ponudbe, in sicer s povezovanjem turističnih deležnikov z lokalnimi pridelovalci hrane. Hkrati pa bomo z oblikovanimi smernicami in usposabljanjem deležnikov na tem področju poskrbeli za dvig nivoja znanj, kompetenc, izvedli testni preizkus kulinaričnega popotovanja na podeželskih dogodkih, aktivnosti promocije ter razvili celovito inovativno kulinarično ponudbo na podeželju. Na ta način bomo pozitivno vplivali na večjo prepoznavnost, inovativnost in povpraševanje kulinarične ponudbe gorenjskega podeželja.

Cilji operacije: 

  • dvig kvalitete kulinarične ponudbe z upoštevanjem standardov uporabe lokalno pridelane hrane in upoštevanjem inovativne priprave jedi,
  • standardi kvalitete lokalno pridelane hrane in ponudbe jedi,
  • povezanost dobaviteljev z gostinskimi ponudniki, ki bodo na ta način lahko ponudili pestrejšo gorensjo kulinariko,
  • večja prepoznavnost, konkurenčnost in povpraševanje po ponudbi kvalitetno pridelane hrane in tudi pripravljenih jedi.

Aktivnosti operacije:

  • vodenje in koordinacija projekta,
  • promocija: izdelava skupne kulinarične brošure za namene promocije rezultatov operacije,
  • valorizacija gostinskih objektov in lokalnih ponudnikov hrane in jedi,
  • usposabljanja in izobraževanja za dvig kompetenc na področju lokalne hrane in jedi,
  • testni preizkus kulinaričnega popotovanja,
  • oblikovanje lokalnih kulinaričnih vodnikov.

Rezultat operacije: 

  • določeni minimalni standardi za gostince in lokalne pridelovalce hrane.

Povezave:

PROJEKTI SODELOVANJA

Projekt: Približajmo UNESCO-va biosferna območja prebivalcem

SPLOŠNO:

  • Trajanje projekta: oktober 2018 – avgust 2021
  • Skupna vrednost projekta brez DDV: 251.290,66 EUR, od tega vrednost EKSRP 213.597,06 EUR
  • Vrednost LAS Gorenjska košarica brez DDV:  100.052,25 EUR,  od tega vrednost EKSRP 85.044,41 EUR

Partnerji:

  • LAS Dolina Soče,
  • LAS Gorenjska košarica,
  • LAS med Snežnikom in Nanosom,
  • LAS Posavje,
  • LAS Obsotelje in Kozjansko,
  • LAS Krasa in Brkinov;
  • partnerja na območju LAS Gorenjska košarica: Turizem Bohinj, TNP

Opis projekta:

Projekt sodelovanja, Približajmo Unescova biosferna območja (BO) prebivalcem, bo z izvajanjem skupnih aktivnostih na treh biosfernih območjih Slovenije prispeval k povečanju prepoznavnosti biosfernih območij in izkoristil potenciale, ki jih »Unesco-vo« imenovanje prinaša območju. Največji del operacije predstavlja vzpostavitev izhodišč, podpornega okolja in komunikacijskih orodij za skupni turistični produkt pohodniške poti na območju Julijskih Alp. Izdelani koncepti informacijskih točk bodo prilagojeni ljudem s posebnimi potrebami – invalidom ter starejšim.

Cilji projekta:

  • približati BO prebivalcem in širši javnosti,
  • povezati vsa BO v Sloveniji,
  • izkoriščati potenciale BO za namene ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter izboljševanja dohodkovnega položaja lokalnih prebivalcev,
  • komunikacija in prenos dobrih praks med BO,
  • povezati ponudnike preko povezovanja znamk kakovosti, s skupnim nastopom na trgu ter predstavitev BO Slovenije za boljšo prepoznavnost,
  • ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu in varovanju BO Slovenije.

Aktivnosti projekta:

  • vodenje in koordinacija projekta,
  • organizacija in izvedba strokovnih ekskurzij v BO Slovenije ter prenos znanja med območij,
  • oblikovanje in tisk izobraževalne zgibanke s predstavitvijo BO Slovenije,
  • organizacija in izvedba lokalne prireditve posvečene dnevu BO Slovenije,
  • izdelava promocijskega materiala,
  • snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije,
  • izvedba izobraževalnih delavnic.

V okviru projekta Turizem Bohinj izvaja naslednje aktivnosti:

  • Priprava vsebin za vodnik pohodniške poti Juliana Trail.
  • Nadgradnja znamke Bohinjsko/From Bohinj in nadgradnja in upravljanje blagovnih znamk kakovosti Biosfernega območja Julijske Alpe
  • Priprava vsebin za spletni portal, administracija spletnih strani, spletno oglaševanje produkta Juliana trail, spletni marketing na družabnih omrežjih
  • Oblikovanje promocijskega materiala za pohodniško pot Juliana Trail (vodnik, informacijske zloženke, spletni oglasi,…)
  • Priprava koncepta in izdelava animiranega filma o pohodništvu na Boisfernem območju Julijskih Alp

Rezultati projekta:

  • izvedene strokovne ekskurzije v BO Slovenije ter prenos znanja in izkušenj,
  • izvedene izobraževalne delavnice za deležnike v BO Julijske Alp,
  • vzpostavljen sistem organiziranja dnevov biosfernega območja z izborom in imenovanjem ambasadorjev BO Julijske Alpe,
  • oblikovana in natisnjena zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije ter prilagoditev »LAHKO BRANJE« za ranljive ciljne skupine,
  • izvedena lokalna prireditev posvečena DNEVU BO SLOVENIJE z vključitvijo deležnikov in ponudnikov iz vseh 3 BO Slovenije,
  • izdelan promocijski material,
  • posneta in predvajana oddaja na nacionalni in lokalni TV na temo perspektivne in inovativne ideje v BO Slovenije,
  • izvedena skupna izobraževalne delavnice na temo Vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije.

Koristne povezave:

Projekt E-nostavno na kolo prepoznava potenciale na tem področju in preko investicij v podporno infrastrukturo/opremo.

Splošno:

  • Trajanje projekta: marec 2019 – junij 2021
  • Skupna vrednost projekta brez DDV: 464.315,66 EUR, od tega vrednost EKSRP 394.668,35 EUR
  • Vrednost LAS Gorenjska košarica brez DDV:  117.622,63 EUR,  od tega vrednost EKSRP 90.801,98 EUR

Partnerji:

  • LAS Gorenjska košarica,
  • LAS Srce Slovenije,
  • LAS S Ciljem,
  • LAS Loškega pogorja,
  • LAS Za mesto in vas.
  • Partnerji na območju LAS Gorenjska košarica so: Občina Kranjska Gora, Občina Gorje, Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Naklo, Turizem Bohinj.

Opis projekta:

Večina območij že razpolaga z različnimi kolesarskimi potmi, ki pa so velikokrat omejene na občinske meje. Poudarek je na izgradnji infrastrukture in označevanju. Število turistov kolesarjev se iz leta v leto povečuje, vendar trenutna ponudba ne zadovoljuje njihovih potreb oziroma potenciali za razvoj kolesarskega turizma še niso izkoriščeni. S projektom Gorenjsko kolesarsko omrežje se kolesarska infrastruktura sicer že povezuje preko občinskih pa tudi regijskih mej, saj prestopa meje statistične regije Gorenjske, vendar še vedno primanjkuje podporne infrastrukture, opreme in vsebin.

Operacija E-nostavno na kolo tako prepoznava potenciale na tem področju in preko investicij v podporno infrastrukturo/opremo, ureditve kolesarjem prijaznih postajališč na že vzpostavljenih kolesarskih poteh ter dodajanjem vsebin spodbuja kolesarstvo kot obliko trajnostne mobilnosti in poslovnih priložnosti.

Operacija tako med drugim predstavlja nadgradnjo turističnih produktov kot je »Gorenjsko kolesarsko omrežje«.

Cilji projekta:

  • ozaveščati javnost o pomenu trajnostne mobilnosti
  • spodbujati trajnostno mobilnost
  • spodbujati in razvijati trajnostni turizem
  • izboljšati možnosti za razvoj podjetništva in turizma na podeželju
  • boljša opremljenost območij s kolesarsko opremo
  • razvoj novih turističnih proizvodov
  • komunikacija in prenos dobrih praks med sodelujočimi LAS-i.

Aktivnosti projekta:

  • Koordinacija in vodenje projekta
  • Nakup in montaža opreme
  • Usposabljanje potencialnih kolesarskih ponudnikov
  • Spodbujanje kolesarstva med različnimi ciljnimi skupinami
  • Promocija projekta
  • Prenos znanj in izkušenj med LAS-i in implementacija pridobljenih znanj na območju posameznega LAS.

Rezultati projekta:

  • vzpostavljeno partnerstvo med vključenimi LASi.
  • vzpostavljeno povezovanje in sodelovanje med deležniki in drugimi ciljnimi skupinami iz območij 5 LAS
  • kupljena in nameščena kolesarska oprema na vseh območjih vključenih LAS
  • pripravljen koncept standardizacije »kolesarju prijaznega ponudnika«
  • izvedena usposabljanja ponudnikov za izboljšanje oziroma prilagoditev ponudbe kolesarjem
  • organiziran in izveden skupni ogled dobre prakse za vse ponudnike vključenih območij
  • oblikovan in natisnjen zemljevid s predstavitvijo kolesarske ponudbe območja
  • organizirani in izvedeni dogodki za spodbujanje kolesarstva med ranljivimi ciljnimi skupinami
  • izdelan promocijski material (zvonec za kolo, zavoj prve pomoči)
  • študija s potujočo razstavo na temo razvoja kolesa kot prevoznega sredstva
  • organizirani in izvedeni ogledi dobrih praks na območjih vseh vključenih LAS-ov ter prenos in implementacija znanj in izkušenj
  • digitalni priročnik za ponudnike s predstavitvijo dobrih praks in konceptom standardizacije »kolesarjem prijazen ponudnik«.

Projekti ESPR

Operacije financirane iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

OPERACIJE CLLD 2014-2020 FINANCIRANE IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO

Ribja kulturna dediščina bo prispevala k aktivnemu ohranjanju in predstavljanju različnih elementov ribje kulturne dediščine kot vsebin kulturnega izobraževanja in kulturnega turizma na območju LAS Gorenjska košarica.

Sklad: 

Trajanje operacije: 

oktober 2019 –  november 2020

Partnerji: 

  • Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma,
  • Občina Bohinj,
  • Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj,
  • Ribiška družina Bohinj,
  • Zupan & Zupan, storitve in trgovina d.o.o.

Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV):  

  • 192.874,05€, od tega vrednost ESPR (85 %) 140.400,51 €

Opis operacije: 

Namen operacije Ribja kulturna dediščina je skozi aktivnosti konkretnega urejanja lokacij ribje kulturne dediščine na območju Bohinja, organizacije mrežnega Ribiškega festivala Gorenjske in oblikovanje načrta interpretacije ribje kulturne dediščine na območju LAS Gorenjska košarica prispevati k aktivnemu ohranjanju in predstavljanju različnih elementov ribje kulturne dediščine kot vsebin kulturnega izobraževanja in kulturnega turizma na območju LAS Gorenjska košarica.

Cilji operacije:

Operacija ima dva glavna, medsebojno povezana in sinergijska cilja:

  • aktivna ohranitev bogate ribje kulturne dediščine, tako originalne kot tiste v posodobljeni in poustvarjeni obliki, ter širitev njenega poznavanja,
  • aktivna in trajnostna uporaba ribje kulturne dediščine za kvalitetne in zanimive izobraževalne programe na temo kulturne dediščine ter inovativne in privlačne produkte oz. pakete kulturnega turizma (zagotavlja ohranitev dediščine kot spodbude za razvoj turizma).

Aktivnosti operacije:

  • vodenje, koordinacija in promocija operacije,
  • oblikovanje vizije ribje kulturne dediščine Gorenjske ter izvedba mrežnega Ribjega festivala Gorenjske,
  • razvoj in vzpostavitev opreme in lokacij za interpretacijo ribje kulturne dediščine.

Rezultat operacije:

  • Novo zaposlena oseba pri partnerju Turizem Bohinj za dolgoročno koordinacijo programov izobraževanja o ribji kulturni dediščini in ponudbe kulturnega turizma;
  • Razvita vizija in načrt predstavljanja in spoznavanja ribje kulturne dediščine na Gorenjskem s poudarkom na Bohinju in deloma drugih lokacija Ribjega festivala Gorenjske v okviru česar oblikovan program celovitega Ribjega festivala Gorenjske kot interpretacijskega orodja te dediščine (vsaj 10 udeleženih deležnikov);
  • 2 x pilotna izvedba celovitega Ribjega festivala Gorenjske v letu 2019 in 2020 v Bohinju in partnerskih območjih (skupaj vsaj 200 udeležencev);
  • Opreme za predstavljanje vsebin in akterjev ribje kulturne dediščine na dogodkih Ribjega festivala Gorenjske in manjših povezanih dogodkih v Bohinju (12 tematsko označenih stojnic);
  • Aktivno učno območje ribje kulturne dediščine na raki-mlinščici Pretovka v Stari Fužini in hkrati vzpostavljeno tamkajšnje tradicionalno ribolovno območja na podlagi obnovitve oz. vzdrževalnih del; .
  • interpretacijski načrt ribje kulturne dediščine Pretovke;
  • 3 javni dogodki z izobraževalno-interpretacijskimi vsebinami o ribji kulturni dediščini na Pretovki (vsaj 40 udeležencev);
  • 1 sklop izobraževalnih ter svetovalnih aktivnosti za krajinsko in arhitekturno urejanje novih potencialnih lokacij za izobraževanje o ribji kulturni dediščini na temo rib, ribogojstva, sobivanja človek-ribe, ribištva in ribje kulinarike ter z dediščino povezan sonaravni kulturni turizem (vsaj 12 udeležencev);
  • Uspešno, pravilno, učinkovito izvedbo operacije, da se bo doseglo vse zastavljene cilje oz. rezultate, s pravilno izvedenimi postopki, vključno s poročanjem in uveljavljanjem stroškov operacije. To vključuje tudi zagotavljanje pravilnega in čim širšega obveščanja in informiranj javnosti glede financiranja iz ESPR oz. EU.

Povezava na spletno stran: Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

Povezava na spletno stran: Evropska komisija namenjena ESPR

Operacija se bo osredotočala na širša območja treh vodnih lokacij s široko paleto elementov ribje naravne dediščine, pa tudi ponudbe aktivnega doživljanja narave: Ribniki Žeje, Trbojsko jezero in Bohinjsko jezero s pritoki/odtoki.

Sklad: 

Trajanje operacije: 

november 2020 –  november 2022

Partnerji: 

  • Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, 
  • Občina Šenčur, Turizem Bohinj,
  • RIC d.o.o.,
  • TITANIC d.o.o.,
  • Zavod za turizem Preddvor,
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj.

Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV):  

  • (neto upravičeni stroški + DDV):  229.104,44 , od tega vrednost ESPR 169.624,43 € (85 %) 

Opis operacije: 

Operacija se bo osredotočala na širša območja treh vodnih lokacij s široko paleto elementov ribje naravne dediščine, pa tudi ponudbe aktivnega doživljanja narave: Ribniki Žeje, Trbojsko jezero in Bohinjsko jezero s pritoki/odtoki. Kakovost operacije je v tem, da bodo partnerji s celovitostjo njenih aktivnosti presegli osrednjo pomanjkljivost, to je pomanjkanje inovativnih programov, opremljenih in urejenih lokacij ter dogodkov in usposobljenega osebja za sonaravno, privlačno in aktivno spoznavanje, interpretacijo in izobraževanje o vseh vsebinah ribje naravne dediščine. Ob tem bo operacija vključila in povezala tudi ostalo ustrezno ponudbo aktivnega doživljanja narave in podeželja, ki bodo z omenjenimi programi ribje naravne dediščine tvorile pakete sonaravnega turizma.

Cilji operacije: 

  • Izboljšati redno in celovito poznavanje vseh elementov ribje naravne dediščine, tako povsem naravne dediščine, kot tudi tiste, ki je rezultat prepletanja narave in človeka oz. človekovega sonaravnega gospodarjenja (dejavnosti ribiških družin, ribogojstvo, ribištvo, …), ter s tem prispevati k ohranjanju (ribje) naravne dediščine na Gorenjskem;
  • Vzpostaviti ponudbo privlačnega, inovativnega in okoljsko ozaveščenega sonaravnega turizma;
  • Preko omenjenih naravoslovnih programov oz. turističnih paketov okrepiti poznavanje in kvaliteto lokalne oz. regionalne ribogojske dejavnosti in ribje kulinarike na območju LAS Gorenjska košarica, s tem pa tudi povečano uporabo lokalnih rib in razvoj ribogojstva;
  • povečati zavedanje glede dolgoročnega razvojnega potenciala ribje naravne dediščine in njenih vodnih okolij ter potrebe po njenem ohranjanju oz. sonaravnem upravljanju kot enega pomembnih virov za uspešen prihodnji (sonaravni) razvoj in povečanje kvalitete življenje na območju LAS. 

Aktivnosti operacije:

  • vodenje, koordinacija in promocija projekta ter skrb za informiranje javnosti glede podpore projektu s strani sklada ESPR;
  • razvoj in uvajanje programov aktivnega spoznavanja ribje naravne dediščine in z njo povezanega sonaravnega turizma;
  • izvedba ureditev in opreme vodnih lokacij za izvajanje programov aktivnega spoznavanja ribje naravne dediščine in z njo povezanega sonaravnega turizma;
  • promocija, uvajanje in širitev programov aktivnega spoznavanja ribje naravne dediščine in z njo povezanega sonaravnega turizma.

Rezultat operacije: 

  • programi spoznavanje in interpretacije ribje naravne dediščine kot osnova za pakete sonaravnega turizma;
  • celovita sklopa ureditev in opreme na ribnikih Žeje in na Trbojskem jezeru ter naravoslovni film o Bohinjskem jezeru;
  • zaposlitev nove osebe;
  • usposobljeni izvajalci za izvajanje omenjenih programov in paketov;
  • 350 m2 površin na območjih operacije z zelenimi in trajnostnimi pristopi za varovanje okolja in narave,
  • promocijski dogodki na vključenih območjih.

Povezava na spletno stran: Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

Povezava na spletno stran: Evropska komisija namenjena ESPR

 

Projekti ESRR

Operacije financirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

OPERACIJE CLLD 2014-2020 FINANCIRANE IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ

Splošno:

  • Sklad: ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj
  • Trajanje operacije: januar 2019 – junij 2021
  • Partnerji: BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Turizem Bohinj, Gospodarska zbornica Slovenije – Območna zbornica za Gorenjsko Kranj, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj
  • Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV):  126.886,00 € od tega vrednost ESRR 92.004,80 € (80 %)

Opis operacije: 

Z vzpostavitvijo inovativnega modela uporabe lokalnega lesa bomo prvič na območju LAS razvili inovativni pristop za izboljšanje uporabe lokalnega lesa in zagotovili temelje za večjo izrabo lokalnega lesa in zmanjšanje CO2 preko kratkih verig in osveščanjem prebivalstva, podjetnikov in deležnikov ter dolgoročno zagotovili večjo izrabo lokalnega lesa in prispevali k razvoju trajnostnih zelenih delovnih mest.

Cilji operacije:

  • vzpostavitev modela uporabe lokalnega lesa na območju 14 občina LAS Gorenjska košarica
  • izvedba akcijskega načrta razvoja produkta
  • vzpodbuditi podjetja, mlade in prebivalstvo, k nadaljnji večji uporabi lokalnega lesa ter k razvoju novih produktov in storitev iz lokalnega lesa.

Aktivnosti operacije:

  • promocijski dogodek
  • naložba v inovativne izdelke iz lesa
  • zagon in pilotna izvedba modela uporabe lokalnega lesa
  • praktične delavnice
  • predstavitveni katalog
  • vsebinske aktivnosti
  • vodenje in koordinacija operacije.

Rezultat operacije: 

pristop za uporabo lokalnega lesa.

PROJEKT MGRT in KOHEZIJSKI PROJEKTI

Naziv operacije: Nadgradnja in razvoj digitalnih orodij ter promocija turistične ponudbe Bohinja 2018 – 2019

Turizem Bohinj je nosilec operacije “Nadgradnja in razvoj digitalnih orodij ter promocija turistične ponudbe Bohinja v letih 2018 – 2019”, ki jo je prijavil na “Javni razpis za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji”.

Finančni viri za celotno obdobje sofinanciranja operacije:

  • Skupna vrednost operacije: 110.000,00 €, sofinanciranje s sredstvi državnega proračuna za kohezijsko politiko: 77.000,00 €.
  • Namen operacije je spodbujanje razvoja in krepitev promocije turistične ponudbe Bohinja, s poudarkom na pospeševanju digitalne promocije na tujih trgih.

Namen operacije je:

  • Izboljšanje digitalne predstavitve destinacije Bohinj in izboljšanje uporabniške izkušnje z vsebinsko reorganizacijo predstavitve spletnih vsebin, večjezičnostjo (dodatno nemščina in italijanščina), nadgradnjo obstoječih modulov in vzpostavitvijo novih spletnih orodij za predstavitev počitnic v gorah, outdoor aktivnosti in športnega turizma
  • okrepitev digitalne promocije s ciljem doseganja kvantitativnih ciljev iz destinacijske strategije
  • V okviru treh nosilnih produktov, opredeljenih v makro destinaciji (Počitnice v gorah, Športni turizem, Outdoor) bomo destinacijske produkte digitalno predstavili, oglaševali in tržili prek novih komunikacijskih orodij.

Z operacijo bomo prispevali k dvigu konkurenčnosti destinacije, dvigu dodane vrednosti iz turizma v občini in povečevanju priliva iz naslova izvoza potovanj.

Vse to bomo dosegli z  digitalnim  vključevanjem in povezovanjem nosilnih turističnih podjetij med seboj in tudi turističnih nosilcev na posameznih območjih s preostalimi deležniki (manjši ponudniki, lokalne skupnosti, nevladne organizacije in podobno).

Nadgradnja spletne strani  in nova komunikacijska orodja bodo obiskovalcem omogočala boljši pregled nad ponudbo ključnih aktivnosti na destinaciji ter jim omogočila preprostejšo organizacijo doživetij in trajnostne mobilnosti na destinaciji. Pohitrili bomo delovanje spletne strani in ji povečali uporabnost z dodajanjem spletne trgovine.

Okrepili bomo svoje aktivnosti na družbenih omrežjih in znatno povečali število sledilcev (še posebej sledilcev s tujih trgov) s pomočjo targetiranih oglasov, kakovostnih fotografij in videev. Družbena omrežja in spletno stran pa bomo tesneje medsebojno povezali.

V okviru prizadevanj za trajnostno mobilnost v Bohinju bomo kot člani združenja Alpine pearls zagotovili delovanje sistema Kartice mobilnosti Bohinja in njegov nadaljnji razvoj ter s pomočjo novih komunikacijskih orodij omogočili boljšo informiranost in optimalnejši izkoristek možnosti trajnostne mobilnosti, ki jih destinacija ponuja. Dodatno pozornost bomo posvetili digitalni promociji lokalnih produktov blagovne znamke Bohinjsko, ki zagotavlja kakovost in geografsko poreklo izdelkov, pridelkov, vodenih doživetij in nastanitev ter s tem krepili sodelovanje z lokalno skupnostjo in turističnim gospodarstvom.

Rezultati operacije:

  • pohitritev delovanja spletnega mesta
  • usklajevanje z uredbo GDPR
  • organizacija, optimizacija in nadgradnja vsebine
  • nadgradnja modula trenutne razmere
  • nove promocijske fotografije in videi
  • digitalizacija vsebin za aktivnosti v naravi
  • integracija novih digitalnih orodij na spletno mesto
  • večja prisotnost na socialnih omrežjih
  • digitalno oglaševanje
  • nova spletna trgovina
  • razširitev večjezičnosti z nemško in italijansko različico (ter prevodi in lektoriranje vsebin)

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Več o Evropski kohezijski politiki v Sloveniji.

Namen projekta: Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku Projekt je namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti. Neugodno stanje habitatnih tipov je povezano z zmanjševanjem površine ter porušenjem njihove strukture in delovanja, pri vrstah pa s stanjem ohranjenosti populacij in primernosti habitata. Na izgubo travišč pod gornjo gozdno mejo (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki) tako vpliva opuščanje za alpski prostor značilnega planinskega pašništva in ekstenzivne košnje, kar ogroža nekatere varstveno pomembne vrste, kot sta alpska možina in kotorna. Z opustitvijo paše na planinah se izgubljajo tudi umetno vzpostavljeni kali za napajanje živine, ki so pomembni za ohranitev velikega pupka in hribskega urha. Visoka barja na pokljuški planoti so v splošnem dobro ohranjena, vse bolj jih ogrožata naraščajoči pritisk obiskovanja in neprimerno vzdrževanje ter uporaba cest na vplivnem območju. Slabo stanje trdih oligotrofnih voda s parožnicami, na primer visokogorskih jezer, so povzročile vnesene ribe, ki so porušile strukturo in delovanje vodnih ekosistemov, dodaten pritisk pa predstavlja množično sezonsko obiskovanje in različne rekreativne dejavnosti. Projekt obravnava tudi pet vrst ptic z neugodnim stanjem ohranjenosti, pri čemer je divji petelin kot vse koconoge kure izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi različnih oblik rekreacije in prostočasnih aktivnosti v gozdnem prostoru. Problem vznemirjanja je najbolj izrazit na Pokljuki, kjer se številne športno rekreativne dejavnosti odvijajo neposredno v habitatu divjega petelina, k čemur dodatno prispeva prometna obremenitev zaradi lahke dostopnosti planote in velike odprtosti gozdov z gozdnimi cestami. Izkazano je tudi sezonsko vznemirjanje divjega petelina v okolici zimskih rekreacijskih središč na Voglu in v Kranjski Gori ter na območjih planin, kot sta Krstenica in Planina pri Jezeru. Pri belki je pritisk obiskovanja največji predvsem v okolici Velega polja in Hribaric ter na Mangartskem sedlu. Tako kot v evropskem prostoru je tudi v Triglavskem narodnem parku opuščanje ekstenzivne kmetijske dejavnosti v gorskem svetu eden glavnih razlogov za upad populacij kotorne, saj je vrsta v svojem pojavljanju močno odvisna od aktivne paše na planinah. Slabšanje kakovosti habitata še dodatno prispeva k slabemu stanju tudi divjega petelina in gozdnega jereba, saj v gozdnem prostoru s prevlado iglavcev potrebujeta bogato zeliščno plast z jagodičjem, pester grmovni sloj in manjšinske pionirske drevesne vrste. Negativen populacijski trend je značilen tudi za triprstega detla, ki je indikator iglastih gozdov z višjim deležem odmrlega drevja. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi na planotah Pokljuke in Mežakle namreč znižuje obseg in kakovost habitata, saj je količina mrtvega in odmirajočega lesa iglavcev v obliki še stoječih ali pa že padlih debel najpomembnejši dejavnik za triprstega detla. Uravnavanje pritiska obiskovanja na aktivnih visokih barjih ter ključnih območjih divjega petelina in belke se bo v projektu izvedlo z uveljavitvijo mirnih območij v prostoru. Za divjega petelina se bo moteče dejavnosti prednostno izločalo na Pokljuki, Voglu, Vitrancu in Fužinskih planinah, za belko na območjih Mangrtskega sedla, okolice Triglava ter Velega polja, popolna izločitev rabe pa bo uvedena tudi na pokljuških visokih barjih Šijec, Blejsko barje in Goreljek. Pri belki se bo pritisk poletnega obiskovanja visokogorja na območju gnezdišč vrste na Mangartskem sedlu, Konjskem sedlu, Ledinah in Doliču dodatno omejeval z ukrepom aktivnega varstva evidentiranih gnezd v obdobju valjenja. Mirna območja bodo označena v naravi, razen mirnih območij Šijec in Blejsko barje. Na vseh mirnih območjih se bo omejil dostop obiskovalcem in poostril nadzor v naravi z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. K učinkom ukrepa bo prispeval odkup barjanskih zemljišč v zasebni lasti ali prilagoditev rabe gozdnih zemljišč z ukrepom pogodbenega varstva. Za zmanjšanje prometne obremenitve se bo na državnih cestah na Pokljuki uvedla hitrostna omejitev in prilagodilo zimsko vzdrževanje, zagotovili se bodo pogoji za parkiranje vozil in uvedlo sezonsko avtobusno linijo, z umestitvijo zapornic pa se bo zagotovila strogo namenska uporaba gozdnih prometnic. Obiskovalcem Pokljuke bo na Mrzlem studencu na voljo urejena informacijska točka na prostem in preurejeni obstoječi parkovni poti. Pomen mirnih območij bo splošni javnosti celovito predstavljen z različnimi aktivnostmi ozaveščanja in informiranja. Aktivnosti projekta bodo prispevale tudi k oblikovanju dela akcijskega načrta, ki bo v veliki meri uskladil različne in trenutno nasprotujoče si interese po rabi prostora in naravnih virov na Pokljuki. Posledice opuščanja ekstenzivne kmetijske dejavnosti na stanje alpske možine in neprimernega ogledovanja se bo v projektu odpravljalo z odstranitvijo lesne vegetacije na rastiščih vrste na Črni prsti in z nadgradnjo obstoječega organiziranega ogledovanja v obdobju cvetenja rastlin. Kakovost habitata kotorne in stanje traviščnih habitatnih tipov se bosta izboljšala z odstranitvijo lesne zarasti in ureditvijo pašnih površin na planinah Čadrški vrh, Duplje in Predolina. K izboljšanju stanja traviščnih habitatnih tipov bo prispevala tudi tradicionalna obnova skupaj sedemnajstih opuščenih ali zaraščajočih se kalov, s katerimi se bodo tudi vzpostavili primerni pogoji za velikega pupka in hribskega urha. Primernost habitata za divjega petelina in gozdnega jereba se bo izboljševalo z ukrepi svetlitvene sečnje na Pokljuki in v okolici Fužinskih planin. Na Pokljuki in Mežakli se bo izvedla sadnja plodonosnih in prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst. Za izboljšanje stanja triprstega detla bodo v projektu odkupljena gozdna zemljišča v zasebni lasti na območju Fužinskih planin in Mežakle ter njihova izločitev iz gospodarjenja, s čimer se bo dolgoročno zagotovilo potrebno količino mrtve lesne mase. Slednje se bo na Pokljuki zagotavljalo z ukrepom pogodbenega varstva. V projektu bodo izvedeni tudi ukrepi za izboljšanje stanja Dvojnega jezera. Izvedeno bo večkratno odstranjevanje jezerske zlatovčice in pisanca z uporabo posebnih mrež in z elektroizlovom, odstranjevali se bodo makrofiti. Posledice delovanja planinske koče in aktivnosti njenih obiskovalcev se bo omililo z izvedbo optimizacije delovanja obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo, ki zagotavlja terciarno čiščenje odpadne vode. Vzpostavljen bo tudi sistem za ravnanje z blatom (dehidracija, stabilizacija). V poletnem obdobju se bo na tem območju okrepil nadzor v naravi.
Vsebinski okvir projekta je zaradi boljše preglednosti in lažje izvedljivosti urejen v osem varstvenih ciljev, doseganje projektnih ciljev pa bo zagotavljalo devet slovenskih projektnih partnerjev s področij ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, rabe prostora in naravnih virov, razvoja, nadzora, ozaveščanja, izobraževanja in promocije. Skupna vrednost projekta znaša 3.689.249,87 EUR. Z načrtovanimi ukrepi projekta bomo izboljšali stanje habitatnih tipov in habitatov vrst na najmanj 302,77 ha in sicer za divjega petelina 87 ha, belko 100 ha, aktivna visoka barja 4 ha, alpsko možino 2 ha, kotorno 18 ha, hribskega urha in velikega pupka na 0,17 ha, gozdnega jereba na 20 ha, visokogorska jezera na 1,6 ha in triprstega detla na 70 ha.