Rezultati ankete opravljene med obiskovalci Bohinja v letu 2023

Termin izvedbe ankete: avgust – december 2023

Anketa je bila objavljena na spletni strani www.bohinj.si. Poleg tega je bila v tiskani obliki dostopna pri ponudnikih nastanitvenih kapacitet in v turistično-informacijskih centrih. Del anketiranja je bil izveden tudi na terenu, kjer so bili k sodelovanju povabljeni naključni obiskovalci kulturnih in naravnih znamenitosti, s čimer se je zagotovila raznolikost in reprezentativnost vzorca.

Jezikovna dostopnost ankete:

Anketa je bila na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, kar je omogočilo širšo dostopnost med domačimi in tujimi obiskovalci. Anketo je v slovenskem jeziku izpolnilo 48% anketirancev (ali oseb, ki so anketiranje izvajali), v angleškem jeziku pa 52%. Skupaj je v anketi sodelovalo 176 anketirancev.

Državljanstvo obiskovalcev:

Največ obiskovalcev Bohinja prihaja iz Slovenije, kar predstavlja 38 % vseh anketirancev. Med tujimi obiskovalci prevladujejo Nemci, ki predstavljajo 13 %. Sledi skupina držav z enakim deležem, in sicer Češka, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, vsaka s po 5 %. Italijani in Madžari prispevajo po 4 %, Avstrijci, Francozi in Izraelci pa vsak po 3 %. Španci, Belgijci in Hrvati predstavljajo po 2 % anketirancev, medtem ko obiskovalci iz Albanije, Avstralije, Bosne in Hercegovine, Džibutija, Gane, Ruske federacije, Slovaške ter Združenih držav Amerike predstavljajo po 1 %. Skupno so v anketi sodelovali obiskovalci iz kar 21 različnih tujih držav, kar daje vpogled v široko mednarodno razsežnost obiskov Bohinja.

S kom obiskovalci prihajajo v destinacijo?

Največ obiskovalcev Bohinja v destinacijo prihaja v paru, kar predstavlja 38 % vseh anketirancev. Sledi obisk z družino, ki je značilen za 35 % obiskovalcev, kar kaže na priljubljenost destinacije za družinske izlete. Skupine prijateljev predstavljajo 17 % obiskovalcev. Samostojni obiskovalci predstavljajo 5 % anketirancev. Obiskovalci, ki prihajajo s sorodniki, poslovnimi partnerji ali sodelavci, so redkeje zastopani, saj vsaka od teh skupin predstavlja le 2 %. Rezultati kažejo, da Bohinj privablja širok spekter obiskovalcev, pri čemer prevladujejo pari in družine.

Dolžina bivanja:

Najpogostejša dolžina bivanja obiskovalcev v Bohinju je 3 dni, kar predstavlja 22 % anketirancev. Sledi bivanje, ki traja 2 dni (13 %), ter bivanje, ki traja 5 dni (11 %). Za 8 % obiskovalcev je značilno, da v destinaciji ostanejo 7 dni. Obiskovalci, ki ostanejo 4 dni ali le 1 dan, predstavljajo po 5 % anketirancev. Dnevni obiskovalci, ki ne prenočijo v Bohinju, ter tisti, ki ostanejo 6 dni ali več (npr. 20 dni), so zastopani v manjšem deležu, in sicer z 2 %. Bivanje, ki traja 8, 9, 10, 13 ali 14 dni, je redko, saj ga navaja le 1 % anketirancev. Rezultati ankete odražajo realno stanje povprečne dolžine bivanja v destinaciji, ki znaša 2,7 dni.

Oblika prevoza v destinaciji:

V Bohinju večina obiskovalcev za prevoz uporablja osebni avto, kar predstavlja 59 % vseh anketirancev. Javne prevoze, kot je avtobus, uporablja 20 % obiskovalcev, kar ni zanemarljiv delež in kaže na potencial za nadaljnje spodbujanje uporabe trajnostnih oblik prevoza. Poleg tega se 14 % obiskovalcev odloči, da v destinaciji sploh ne uporablja prevoznih sredstev in se premikajo peš, kar še dodatno poudarja trajnostne možnosti. Kolo uporablja 5 % obiskovalcev, medtem ko vlak in druge oblike prevoza ostajajo redko zastopani, saj jih uporablja le 1 % oziroma 2 % vprašanih. Rezultati kažejo na prevlado osebnih avtomobilov, a tudi na priložnost za izboljšanje in promocijo javnega prevoza.

Glavni namen obiska destinacije:

Najpogostejši razlog za obisk Bohinja je raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, kar je izpostavilo 45 % anketirancev. Sledi rekreacija, ki jo je kot glavni namen navedlo 32 % obiskovalcev, kar kaže na priljubljenost aktivnosti na prostem, kot so pohodništvo, kolesarjenje in druge športne dejavnosti. Počitek je bil razlog za obisk pri 14 % vprašanih, kar kaže, da Bohinj privablja tudi tiste, ki si želijo sprostitve in miru. Zabava in kulinarika sta bila ključni motiv za 5 % obiskovalcev, medtem ko je obisk sorodnikov ali prijateljev navedlo 3 %. Drugi razlogi, kot so izobraževanje, poslovni obiski, zdravstvene storitve, nakupovanje ali druge specifične aktivnosti, so predstavljali manj kot 1 % odgovorov. Rezultati kažejo, da je Bohinj priljubljen predvsem zaradi svoje naravne in kulturne dediščine ter možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.

Poznavanje znamke Slovenia Green:

Med slovenskimi obiskovalci jih 80% anketirancev pozna znamko Slovenia Green, med tujimi obiskovalci pa je ta procent bistveno manjši in znaša samo 10%.

Stopnja zadovoljstva s ponudbo in značilnostmi destinacije:

Raziskava prikazuje ocene različnih vidikov ponudbe in značilnosti Bohinja, izražene na lestvici od 1 do 5. Najvišje ocene so prejeli občutek varnosti (4,8), prijaznost in gostoljubnost domačinov (4,7) ter priložnosti za pohodništvo in kolesarjenje (4,6). Urejena okolica in skrb za zdravje sta prav tako ocenjeni z 4,6.

Ponudba nastanitev ter možnosti potovanja peš ali s kolesom sta ocenjeni z 4,4, označenost dostopa do znamenitosti z 4,3, medtem ko je javni prevoz prejel oceno 4,2. Kulturne vsebine, kot so muzeji, galerije in prireditve, so ocenjene z 4,1, vrednost za denar z 4, in gostinska ponudba z 3,9. Ponudba za nakupovanje je prejela najnižjo oceno 3,5. Rezultati dajejo celovit vpogled v različne vidike destinacije, pri čemer izstopajo naravne značilnosti, urejenost okolja in gostoljubnost.

Nam lahko natančneje opišete, s čim niste bili zadovoljni?

Obiskovalci Bohinja so podali različne povratne informacije o svoji izkušnji, pri čemer so izpostavili nekatera področja, ki bi jih bilo smiselno izboljšati za še boljšo izkušnjo destinacije.

“Avtobusi so zamujali, premalo busov do slapa Savice, parking ni v Kartici Julijske Alpe.”
“Smo v turističnem kraju, Mercator v soboto odprt samo do 13. ure!!! Premalo otroških igral.”
“Gneča.”
“Bolj urejeni dostopi na kolesarsko stezo, premalo je označeno, kjer se gre na stezo.”
“Gneča, pomanjkljiva infrastruktura.”
“Gostinska ponudba.”
“Javni prevoz popolnoma nefunkcionalen – avtobusi vedno zamujajo. V TIC ob jezeru nesramno, nezainteresirano osebje, ne dobimo pravih informacij, odgovor na vsako vprašanje je, da poiščemo informacije na internetu. TIC Bohinjska Bistrica veliko boljši, prijaznejši. Območje ne zmore prevelikega števila obiskovalcev – veliko bolje je obiskati druge dele Slovenije, kjer je manj turistov in kjer smo bolj dobrodošli.”
“Javni avtobusi vedno zamujajo, brezplačen prevoz samo ob vikendih?!”
“Želeli smo priti do slapa Savice, do tja v jesenskem času ni avtobusnega prevoza.”
“V septembru malo dogajanja, samo naravne znamenitosti.”
“Jutri grem proti Bohinjskemu jezeru in ne vem, če bom našel prostor v kampu, ker so vsi kampi polni. Se mi zdi, da so se cene zelo zvišale zaradi velikega porasta turizma, ki ga doživlja Slovenija.”
“Visoke cene nastanitev poleti, slaba kakovost ponudbe v večini gostinskih lokalov glede na ceno, omejena gostinska ponudba izven poletne sezone.”
“Ponudba za avtodome – definitivno premalo parkirišč.”
“Drage parkirnine.”

Zbrani komentarji obiskovalcev osvetljujejo različne vidike njihove izkušnje v Bohinju, pri čemer so nekateri poudarili konkretne izzive, kot so dostopnost prevozov, infrastruktura in gostinska ponudba. Nekatere od izpostavljenih težav, na primer pomanjkljiva označenost ali zamude javnega prevoza, so realni izzivi, ki jih destinacija lahko naslovi z izboljšavami. Obenem pa je del nezadovoljstva povezan tudi s pomanjkanjem informacij ali napačnimi pričakovanji, kar kaže na potrebo po bolj učinkovitem informiranju obiskovalcev, bodisi prek TIC-jev, spleta ali drugih kanalov.

Prepoznavanje trajnostnih prizadevanj destinacije:

Najvišjo oceno, 4,6, je prejela možnost pitja vode iz pipe brez skrbi, kar kaže na visoko zaupanje obiskovalcev v kakovost pitne vode v destinaciji. Destinacija je ocenjena z 4,2 glede spodbujanja trajnostnih oblik transporta, kot so kolesarjenje, pešačenje in uporaba javnega prevoza. To kaže, da obiskovalci opažajo prizadevanja destinacije na tem področju. Ocena 4,1 za razpoložljivost mest za ločevanje odpadkov kaže na zadovoljivo, a še izboljšljivo področje, ko gre za ravnanje z odpadki. Informacije o lokalni gastronomski ponudbi in trgovinah ter o tem, kako se obiskovalci lahko obnašajo odgovorno pri obisku znamenitosti, sta obe prejeli oceno 3,9. To nakazuje, da je na teh področjih še prostor za večjo dostopnost informacij. Podobno so informacije o skrbi za zdravje in dostopu do zdravstvenih storitev ocenjene z 3,8, informacije o varčevanju z energijo in vodo pa z 3,7. Te nekoliko nižje ocene nakazujejo potrebo po okrepitvi komunikacije in ozaveščanja o teh vidikih trajnosti.

Rezultati kažejo, da obiskovalci dobro prepoznavajo določena trajnostna prizadevanja destinacije, kot so kakovost pitne vode in spodbujanje trajnostnega prevoza, medtem ko so informacije o odgovornem obnašanju, zdravju in varčevanju nekoliko manj prepoznane in bi jih bilo smiselno dodatno promovirati.

Kaj bi po vašem mnenju destinacija še lahko naredila za bolj zeleno turistično ponudbo?

Obiskovalci Bohinja so v okviru ankete delili svoje ideje in predloge za izboljšanje zelene turistične ponudbe v destinaciji.

“Kolesarske ture.”
“Poziv k varčevanju z vodo in energijo (pri vsakem ponudniku – bolj izpostavljeno.”
“Bolje organizirana parkirišča in shuttlanje do izhodišč (s psom)…”
“Vodeni izleti, več kolesarskih tur.”
“Pitniki vode v dolini.”
“Bohinj je že popoln.”
“Da bi bili psi dobrodošli na avtobusih.”
“Več informacij v angleškem jeziku.”
“Morda več gostinske ponudbe, tudi za vegetarijance.”
“Slab wi-fi signal.”
“Nič, je vse super.”
“Več parkirišč za neomejeni čas, boljše avtobusne povezave, ostalo ok.”
“Več avtobusnih prevozov.”
“Omejevanje obiska.”
“Premalo trgovin.”
“Več ozaveščanja o pitni vodi in manjši porabi plastike.”
“Več nadzora nad upoštevanjem obstoječih pravil, predvsem kopalcev in veslačev v poletnem času.”
“Manj pločevine, več lokalne ponudbe v restavracijah, trgovinah, na stojnicah.”
“Nimam idej, ker je že vse popolno.”
“Vse je čudovito.”
“Premalo dogodkov za mlade.”
“Premalo ponudbe v deževnih dneh.”
“Več oglaševanja naravnih znamenitosti, do katerih prideš peš.”

Obiskovalci Bohinja so podali številne predloge za izboljšanje zelene turistične ponudbe, pri čemer so izpostavili konkretne ideje, kot so organizacija kolesarskih tur in vodenih izletov, več pitnikov za vodo v dolini ter boljša infrastruktura za parkiranje in javni prevoz. Poudarili so tudi potrebo po večjem ozaveščanju o varčevanju z vodo in energijo ter zmanjšanju uporabe plastike. Nekateri obiskovalci so predlagali omejevanje števila obiskovalcev ter večji nadzor nad spoštovanjem pravil, predvsem v poletnih mesecih pri uporabi jezera in obiskanih območij.

Ob tem so izrazili željo po več lokalne ponudbe v restavracijah, trgovinah in na stojnicah, pa tudi po boljši gostinski ponudbi za vegetarijance. Pomemben vidik, ki so ga izpostavili, je spodbujanje obiskovalcev k uporabi trajnostnih oblik prevoza ter več informacij o naravnih znamenitostih, ki so dostopne peš. Pozitivno so ocenili nekatere že obstoječe trajnostne vidike destinacije, kot so kakovost pitne vode in splošna urejenost destinacije, pri čemer so nekateri izrecno zapisali, da je Bohinj že popoln in da “ni treba ničesar spreminjati”.