Trajnostni razvoj zavarovanih območij narave

V zadnjih letih je naraščajoč poudarek na trajnostnem razvoju na vseh področjih. Strateške usmeritve in dokumenti jasno opredeljujejo potrebo po spremembah, ki so obsežne in ključne. Tako je tudi pri razvoju zavarovanih naravnih območij, ki so del vsakdanjega življenja in hkrati globalnega okolja.

Interesi prebivalcev in obiskovalcev se prepletajo, postavljajoč naravo pod pritisk. Ključno vprašanje je, kako spremeniti človekov odnos do okolja na ravni družbe, skupin in posameznika, ne da bi posegali v skrajnosti, temveč z vztrajnim in postopnim pristopom.

Potrebno je najti nove, sodobne poti trajnostnega sobivanja, ob upoštevanju izkušenj in prepričanj vsakega posameznika, ter vključevanja privilegiranih voditeljev in izvajalcev sprememb.

posvet 2024

Vsebina tokratnega posveta v okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja bo osredotočena na pregled izzivov pri kreiranju razvojnih politik na ravni EU in nacionalno, pregledu trenutnega stanja narave, kmetijstva in turizma na teh območjih in izvajanju ciljev Zelenega dogovora v praksi.

V petek 24. maja je v Bohinju v okviru 18. mednarodnega festivala cvetja bil izveden 2. posvet trajnostni razvoj zavarovanih območij narave in kako jih udejanjiti v praksi.

Na njem so v prispevkih, ki so navdušili udeležence, predstavili različne vidike nujnih aktivnosti v prihodnje, da ohranimo pridelavo hrane, ohranjeno naravo in vire in v to preko turizma vključimo obiskovalce, ki znajo to ceniti. Strokovnjaki s področja kmetijstva, narave in turizma so predstavili trenutne aktivnosti in namere za nadaljevanje oblikovanja politik, ki lahko k temu prispevajo. V razpravi so udeleženci izpostavili pomembnost ukrepanja, pri težavah s katerimi se soočajo. Panelna razprava z odličnimi sogovorniki je prav tako odprla vidike različnih politik pri udejanjanju teh ciljev v praksi.

 

Med številnimi izzivi, s katerimi se soočamo na zavarovanih območjih narave, je bilo izpostavljeno upravljanje z zvermi, predvsem volkov, kar ima pri ohranjanju pašništva na visokogorskih planinah ključno vlogo, zato bo čim prej potrebno najti ustrezne rešitve.

2023-zelenjava-od-vilic-do-vil-branko-2023-moma (34)
2023-zelenjava-od-vilic-do-vil-branko-2023-moma (56)

Vabimo vas da si ogledate posamezne prispevke visokih gostov, ki so v odličnih prispevkih predstavili vsebine, ki jih oblikujejo na ravni evropskih politik:

  • Dr. Wolfgang Burtsher, generalni direktor direktorata za kmetijstvo in podeželje, Evropska komisija. Kako ohraniti prehransko varnost, dohodke kmetov in ohraniti naravo in vire ob številnih izzivih, med njimi podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti. Kako zagotoviti uravnoteženost med hitrostjo in obsegom sprememb so vprašanja, na katera lahko odgovorimo le v dialogu.
  • Franc Bogovič, evropski poslanec. Je izpostavil pomembnost dialoga med različno mislečimi, kar v osnovi naslavlja ta posvet in skozi soočenje različnih mnenj oblikujemo skupne zamisli. V svojem prispevku se je dotaknil postopka uveljavljanja ciljev zelenega dogovora na področju pridelave hrane in energetike, dilem pri izvajanju, izzivih kmetijstva v EU in nujnih ukrepih za prihodnji razvoj.
  • Peter Schmidt, predsednik sekcije NAT, Evropski ekonomsko-socialni odbor. Poudaril je nujnost uveljavitve prehranske politike kot ključnega razvojnega modela. Neravnotežje moči v prehranski verigi ključno vpliva na to, da dohodki kmetov niso pravični, zato je naslavljanje celotne verige ključno, saj trenutno obstaja neravnovesje med deležniki. Zato je nujna vzpostavitev celovite prehranske politike. Kratke prehranske verige so ključne za prihodnji razvoj.

V nadaljevanju je bil dan poudarek izvajanju nacionalnih politik, stanju v različnih sektorjih in izzivih prihodnjega razvoja. Vabimo vas da si ogledate prispevke:

  • Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika
  • Roman Žveglič, predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica
  • Dubravka Kalin, Generalna direktorica direktorata za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
  • Simona Vrevc, govorka v posebnem odboru za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • dr. Ida Jelenko Turinek, sektor za biotsko raznovrstnost , Ministrstvo za narave vire in prostor
  • Mateja Žvikart, naravovarstvena svetnica, Zavod RS za varstvo narave
  • Barbara Zmrzlikar, vodja oddelka za raziskave in razvoj, Slovenska turistična organizacija
Projekt Od vil do vilic, foto: Mojca Odar
2023-zelenjava-od-vilic-do-vil-branko-2023-moma (71)

V panelni razpravi, je pod taktirko prof. dr. Emila Erjavca potekala zanimiva in živahna razprava o stanju in odgovoru na izzive razvoja občutljivih območij narave.

Več kot 100 strokovnjakov, kmetov in predstavnikov različnih institucij in organizacij je v aktivni razpravi izpostavilo pomembna vprašanja, ki jih je potrebno v prihodnje nasloviti.

Vabljeni k ogledu in deljenju.

Nekaj misli po posvetu

Različni sektorji zelo različno dojemajo svojo vlogo in prioritete v istem prostoru. Ravnanja posameznih deležnikov istega prostora so še posebej pomembna v posebnih območjih kot so zaščitena območja narave. Prepoznali smo 3 sektorje, ki so medsebojno v veliki meri soodvisni in kjer je sodelovanje in medsebojno razumevanje še posebej pomembno, to so kmetijstvo naravovarstvo in turizem. Zato je bil osnovni namen posveta na enem mestu zbrati deležnike različnih področij vseh treh sektorjev in voditi dialog, ki ni vedno enostaven. Temu so pritrdili tudi predavatelji in udeleženci v svojih prispevkih.
Kadar se v razvojne aktivnosti vključujejo različne politike je za tako občutljiva območja izredno pomembno, da so usklajene in dovolj ciljno naravnane. Zato je tudi temu potrebno namenjati veliko pozornost, kar smo prav tako naslovili. Kot primer lahko navedemo vprašanje razvoja kmetijstva na teh območjih. Zaradi svojih naravnih danosti so specifična, strukturno pa zelo raznolika. Zato je pomembna prilagodljivost politik na razvojne potrebe posameznih območij. Skupno vsem pa je, da potrebujemo strukturno raznolikost in spodbujamo vse tipe kmetij, velike, srednje velike in majhne.
Velike, specializiranje, tehnološko sodobne kmetije so nastale kot posledica spodbujevalnih politik. Proizvajajo velike količine, poceni, vendar kvalitetne hrane za široko potrošnjo. Nujno jih potrebujemo za doseganje ciljev prehranske varnosti. Potem je tu struktura srednje velikih kmetij, ki zaradi manjšega obsega stroškovno ne morejo slediti globalnemu trgu. Zato gradijo na dodani vrednosti svoje proizvodnje, predelujejo primarne kmetijske pridelke na tradicionalen način in zagotavljajo tradicijo, visoko kakovost in neposredno povezanost s kupci. Njihova proizvodnja je praviloma certificirana, saj na ta način tudi zagotavljajo zaupanje do potrošnikov. So ključni gradnik lokalnih preskrbnih verig.
Tretja skupina so majhne, samopreskrbne kmetije, ki predstavljajo strukturo preteklosti, zagotavljajo mozaičnost krajine in z zagotavljanjem lastne preskrbe pomembno vplivajo na zmanjšanje obremenitev okolja in zagotavljanje biotske raznovrstnosti. Vsem trem skupinam je skupno, da ne morejo preživeti od sadov svojega dela. Ob tem pa se srečujejo še s podnebnimi spremembami, pričakovanji potrošnikov, negotovimi razmerami na trgu, zahtevami po spreminjanju praks in prilagajanju tehnologij, administrativnimi zahtevami in številnimi drugimi izzivi.
Za turizem je krajina v kateri je ohranjena biotska raznovrstnost vse bolj pomemben produkt, saj sodobni dopustniki vse bolj povprašujejo po zelenih doživetjih in doživljanjem narave. Da to drži, kažejo tudi podatki o okrevanju turizma po pandemiji, kjer prav tako imenovane zelene destinacije izkazujejo najhitrejše okrevanje. Hkrati lahko velik turistični obisk tudi škoduje okolju in naravi. Zato je upravljanje turističnih destinacij izjemno pomembno. To se začne z jasno strategijo in resnim izvajanjem njenih ciljev. Sektor ohranjanja narave že dlje časa opozarja na nevzdržna ravnanja v prostoru in izgube biotske raznovrstnosti, ki bodo imele dolgoročno negativna posledice.
Ima vse več močnih orodij za zaustavitev teh negativnih procesov, hkrati pa ugotavlja da ne delujejo dovolj učinkovito. Dejstvo je, da narave ni mogoče restavrirati, lahko samo vzpostavimo dejavnosti, ki bodo kratkoročno preprečile nadaljnje upadanje in v sodelovanju z ostalimi deležniki našli razvojne rešitve, ki bodo dolgoročno proces obrnili. Zato je dialog in iskanje skupnih rešitev tako pomembno. Vabimo vas, da si ogledate posnetke govorcev na posvetu, ki so vsak na svojem področju dali pomemben prispevek k temu dialogu.
Previous
Next

Dodatne informacije

 

Na posvetu bodo nastopili po našem mnenju trenutno najbolj relevantni sogovorniki. Prosili smo jih, da predstavijo ključne izzive za trajnostni razvoj občutljivih območij in način na katere jih je po njihovem mnenju potrebno nasloviti.

Prvi sklop posveta »Kakšna bo nadaljnja pot za doseganje ciljev Zelenega dogovora?« nam bodo predstavili sogovorniki, ki oblikujejo politike na EU ravni:

Skupna kmetijska politika je pred velikimi izzivi in zelo smo počaščeni, da nam bo soočenje z njimi predstavil generalni direktor dr. Wolfgang Burcher, ki s svojim izjemnim znanjem, izkušnjami in jasno vizijo vodi udejanjanje ključnih usmeritev EU skozi Skupno kmetijsko politiko. Je odličen sogovornik in brez dvoma človek, ki najbolje pozna in razume izzive prihodnosti in ima vedenje kako jih naslavljati.

Evropski Parlament je neposredno vključen v udejanjanje ciljev zelenega dogovora in pri sprejemanju zakonodaje na tem področju je bil izredno močno vključen tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Vnet zagovornik kmetijstva, izjemen poznavalec razmer in stanja, je bil ves čas zelo kritičen do (pre)velikih ambicij o obsegu in predvidenem časovnem okviru. Veseli nas, da bo z nami delil izkušnje in videnje o tem kako naprej.

Evropski ekonomsko socialni odbor, institucija organizirane civilne družbe na EU ravni, ima pri sprejemanju evropske zakonodaje posvetovalno vlogo. Peter Schmidt je predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT), ki je odgovorna za številna vprašanja, kot so skupna kmetijska politika (SKP), trajnostna preskrba s hrano, varstvo okolja, krožno gospodarstvo, uresničevanje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja in podnebne spremembe. Je odličen poznavalec teh področij, ki uživa velik ugled na evropskem parketu in njegova predstavitev o nujnosti usmeritve v trajnostne prehranske sisteme, zelo pomemben prispevek na posvetu.

Svetovna turistična organizacija (UN Tourism) je agencija Združenih narodov, odgovorna za promocijo odgovornega, trajnostnega in univerzalno dostopnega turizma. Kot vodilna mednarodna organizacija na področju turizma promovira turizem kot gonilo gospodarske rasti, vključujočega razvoja in okoljske trajnosti ter ponuja vodstvo in podporo sektorju pri napredku znanja in turističnih politik po vsem svetu. Do nedavnega je evropsko pisarno vodila prof. Alessandra Priante, ki trenutno vodi italijansko turistično organizacijo (ENIT). S svojimi bogatimi izkušnjami in širokim znanjem, bo zaokrožila temo nadaljnje poti za doseganje ciljev Zelenega dogovora.

Ob snovanju politik za to finančno perspektivo so bili postavljeni visoki cilji in ambiciozna časovnica. V kolikšni meri smo jih že uspeli udejanjiti v praksi in kako se bo proces nadaljeval sta pomembni vprašanji, kot tudi ali je že zaznati spremembe pri udejanjanju teh načel tudi v praksi. V postopku sprejemanja zakonodaje je potekala burna razprava, soočeni smo bili z opozorili, da tako korenite spremembe kot se načrtujejo pomenijo tveganje za prehransko varnost in nekonkurenčnost prehranskega sektorja. Protesti kmetov v preteklem in letošnjem letu so jasno pokazali, da gre za izjemno zapletene procese, ki nujno terjajo  celovito prehransko politiko, poštena razmerja v agroživilski verigi, ki bi kmetom zagotavljala pravičen dohodek za svojo proizvodnjo hrane ter bolj uravnotežen in trajnosten razvoj podeželja. Pri tem pa je zavedanje o tem, da je smer, ki jo naslavlja Zeleni dogovor prava, pot pa mora biti določena v soglasju z deležniki. Hkrati se soočamo z izzivom opuščanja kmetovanja na za kmetijstvo manj primernih območjih, upadanjem števila manjših kmetij, nizkim deležem mladih nosilcev kmetijske dejavnosti in nizkimi dohodki iz kmetijske dejavnosti.  Cilji Zelenega dogovora so vgrajeni v vse razvojne dokumente. V kolikšni meri se že čutijo pri izvajanju politik, kakšni so odzivi deležnikov, ali bodo prinesli pričakovane rezultate in kakšni bodo naslednji koraki pri prenosu ciljev v izvedbene dokumente. Spremembe pa vplivajo tudi na ravnanje posameznikov in skupin pri razvojnih odločitvah. Kako te vplivajo se kaže tudi v stanju in trendih v posameznih panogah in področjih. Na posvetu želimo osvetliti tudi stanje kmetijstva, ohranjanja narave in turizma, trende, ki se nakazujejo v zadnjem obdobju in ocene za prihodnost.

VEČ O PROJEKTU

Trajnostni razvoj je proces, ki terja jasne usmeritve in vztrajno delovanje. Z našimi aktivnostmi želimo osveščati vse o nujnosti tega procesa in (p)ostati primer dobre prakse. To je bil tudi eden izmed razlogov za organizacijo prvega posveta. Na posvetu in kasnejšem srečanju so nastale koristne vsebine, s katerimi se lahko seznanite v nadaljevanju. 

2023 - POSVET

12 Videos

V Bohinju je bil od 19.5. do 4.6. 2023 organiziran 17. Mednarodni festival alpskega cvetja, tradicionalna prireditev, ki je namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja občutljivega alpskega prostora. V letošnji prireditvi je bil med drugim izveden posvet, v živo in na daljavo. Namen je bil nasloviti izzive z vidika pridelave hrane, turizma in ohranjanja narave v zavarovanih območjih.

Posveta se je udeležilo  80 strokovnjakov, ki na terenu pripravljajo, vodijo in usmerjajo konkretne razvojne projekte ali svetujejo pri njihovem izvajanju, strokovnjaki, ki kreirajo razvojne politike, predstavniki civilne družbe iz različnih področij, ter strokovnjake, ki se znanstveno ukvarjajo z vprašanji trajnostnega razvoja.

Vsebinske prispevke na temo posveta so podali podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, evropski poslanec Franc Bogovič, ministra Uroš Brežan in Matjaž Han, državni sekretar dr. Darij Krajčič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, Fedja Pobegajlo,  direktor Zavoda RS za varstvo narave, mag. Teo Hrvoje Oršanič, raziskovalka na Biotehniški fakulteti dr. Tanja Šumrada, direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in vodja oddelka za prostor na Triglavskem narodnem parku, Aleš Zdešar.

V moderiranih delavnicah, so udeleženci pripravili odgovore na 2 vprašanji, kako okrepiti institucionalno sodelovanje med sektorji kmetijstvo, turizem in varstvo narave  in katere ukrepe bi priporočali LAS-om, da jih vključijo v strategije za novo programsko obdobje. Poudarili so nujnosti povezovanja, sodelovanja in dialoga pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na teh pomembnih območjih. Gre za proces, ki ga pomagajo usmerjati tudi tovrstni posveti.

Pomemben zaključek posveta je pobuda za vzpostavitev nacionalne platforme za spodbujanje dobrih praks sodelovanja med različnimi deležniki na zavarovanih območjih narave. Na Turizmu Bohinj sprejemamo to pobudo kot izziv in bomo aktivno pristopili k izvedbi.

V zadnjih letih bolj kot kadarkoli govorimo o nujnosti trajnostnega razvoja na vseh področjih in območjih. Strateške usmeritve sprejete v zadnjem obdobju in strateški dokumenti, ki jih operativno naslavljajo to dokaj jasno naslavljajo. Dejstvo pa je, da te usmeritve prinašajo spremembe. In to zelo velike. Ali smo pripravljeni nanje, ali smo jih pripravljeni sprejeti in ali smo jih pripravljeni udejanjati, so ključna vprašanja na katera je potrebno odgovarjati ves čas.

Zavarovanja območja narave pri tem niso izjema. Pri nas so praviloma del običajnega okolja, kar pomeni, da v njih živijo ljudje, ki opravljajo ekonomske aktivnosti in so prostor, v katerega prihajajo obiskovalci. Ne glede na to, da smo prepoznali njihov družbeni pomen in jim namenili posebno obravnavo, torej niso izolirana in ostajajo del globalnega prostora, v socialnem, ekonomskem in okoljskem vidiku. Tudi tu se srečujejo različni interesi. Prebivalci pričakujejo, da imajo zagotovljene ekonomske in socialne pogoje za doseganje ustreznega standarda življenja. Obiskovalci želijo polno uživati posebnosti in lepoto, ki zaznamuje ta območja in pri tem biti deležni vsega ugodja, ki ga pričakujejo. Narava in okolje sta zato pod velikim pritiskom in spremembe, ki se dogajajo so dejstvo, ki mu ob tem ni mogoče ubežati.

Zato je glavno vprašanje izključno in samo, kako spremeniti odnos človeka do okolja, ki ga obdaja in načina, kako ga upravlja. In to na ravni družbe kot celote, posameznih skupin in vsakega posameznika. In pri tem niso sprejemljive skrajnosti. Proces mora potekati počasi in vztrajno. V preteklosti, ko so bili ljudje v celoti soodvisni od okolja in so bili del prostora, so bila vzpostavljena razmerja in odnosi, ki jih z današnjega načina pogleda označujemo kot trajnostna. Le teh nikakor ni mogoče več v celoti povrniti. Najti je potrebno novo, sodobno pot. Izkušnje in prepričanja vsakega posameznika so pri tem pomembna. Tisti, ki imajo privilegij, da usmerjajo spremembe so prav tako pomembni, kot tisti, ki jih prenašajo v okolje in tisti, ki jih udejanjajo.

RAZIŠČI NAPREJ

V Bohinju vsako leto organiziramo Mednarodni festival alpskega cvetja, tradicionalno prireditev, ki je namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja občutljivega alpskega prostora. Festival je šopek botaničnih tur, prireditev in kulinaričnih doživetij, posvečenih divje raslim rastlinam, cvetličnemu bogastvu Bohinja in lokalni ponudbi, se posebej ponudbi z certifikatov Kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj. 

Tagged