Raj za ljubitelje cvetja in botanične strokovnjake. Festivalski dogodki se vsako leto v maju in juniju odvijajo na najrazličnejših lokacijah v Bohinju, ki obsega 24 vasi in se razprostira na več kot 300 km².
V zadnjih letih je naraščajoč poudarek na trajnostnem razvoju na vseh področjih. Strateške usmeritve in dokumenti jasno opredeljujejo potrebo po spremembah, ki so obsežne in ključne. Tako je tudi pri razvoju zavarovanih naravnih območij, ki so del vsakdanjega življenja in hkrati globalnega okolja.
Interesi prebivalcev in obiskovalcev se prepletajo, postavljajoč naravo pod pritisk. Ključno vprašanje je, kako spremeniti človekov odnos do okolja na ravni družbe, skupin in posameznika, ne da bi posegali v skrajnosti, temveč z vztrajnim in postopnim pristopom.
Potrebno je najti nove, sodobne poti trajnostnega sobivanja, ob upoštevanju izkušenj in prepričanj vsakega posameznika, ter vključevanja privilegiranih voditeljev in izvajalcev sprememb.
posvet 2024
Vsebina tokratnega posveta v okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja bo osredotočena na pregled izzivov pri kreiranju razvojnih politik na ravni EU in nacionalno, pregledu trenutnega stanja narave, kmetijstva in turizma na teh območjih in izvajanju ciljev Zelenega dogovora v praksi.
Med številnimi izzivi s katerimi se soočamo pri udejanjanju načel zelenega dogovora v praksi, se bomo na tokratnem posvetu posebej dotaknili vprašanja kako ohranjati in razvijati kmetovanje na zavarovanih območjih narave, kjer je naravovarstveni ukrep že kmetovanje samo.
Koliko k temu lahko prispeva vzpostavljanje lokalnih prehranskih verig, krepitev trajnostnih oblik turizma in ukrepi razvojnih politik bo izpostavljeno v panelni razpravi.
PROGRAM POSVETA:
Uvodni pozdrav udeležencev in gostov:
- Klemen Langus – direktor, Turizem Bohinj
- dr. Tit Potočnik, direktor, Triglavski narodni park
- Jože Sodja, župan, Občina Bohinj
Kakšna bo nadaljna pot za doseganje ciljev Zelenega dogovora?
- dr. Wolfgang Burtscher, generalni direktor, Direktorat za kmetijstvo, Evropska komisija
- Franc Bogovič, poslanec, Evropski parlament
- Peter Schmidt, predsednik sekcije NAT, Evropski ekonomsko – socialni odbor
- Prof. Alessandra Priante, predsednica ENIT
Učinki ukrepov zelenega dogovora do sedaj in cilji za naprej:
- Jože Novak, minister, Ministrstvo za naravne vire in prostor
- dr. Blaž Germšek, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
- Dubravka Kalin, generalna direktorica, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Stanje narave, kmetijstva in turizma na zavarovanih območjih narave:
- mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor, Zavod RS za varstvo narave
- Roman Žveglič, predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Maja Pak Olaj, Slovenska turistična organizacija
Panelna razprava: Kako podpirati kmetovanje in usmerjati turizem, da se ohrani narava:
- Panelno razpravo moderira prof. dr. Emil Erjavec, Biotehniška fakulteta
Na posvet vabimo kmete, naravovarstvenike, turistične delavce, strokovnjake, ki pripravljajo, vodijo in usmerjajo razvojne politike in projekte oziroma se znanstveno ukvarjajo z vprašanji trajnostnega razvoja in zainteresirano javnost.
Posvet je brez kotizacije. Zaradi omejitev števila udeležencev je obvezna predhodna registracija, najkasneje do 30.4.2024.
Dodatne informacije
Na posvetu bodo nastopili po našem mnenju trenutno najbolj relevantni sogovorniki. Prosili smo jih, da predstavijo ključne izzive za trajnostni razvoj občutljivih območij in način na katere jih je po njihovem mnenju potrebno nasloviti.
Prvi sklop posveta »Kakšna bo nadaljnja pot za doseganje ciljev Zelenega dogovora?« nam bodo predstavili sogovorniki, ki oblikujejo politike na EU ravni:
Skupna kmetijska politika je pred velikimi izzivi in zelo smo počaščeni, da nam bo soočenje z njimi predstavil generalni direktor dr. Wolfgang Burcher, ki s svojim izjemnim znanjem, izkušnjami in jasno vizijo vodi udejanjanje ključnih usmeritev EU skozi Skupno kmetijsko politiko. Je odličen sogovornik in brez dvoma človek, ki najbolje pozna in razume izzive prihodnosti in ima vedenje kako jih naslavljati.
Evropski Parlament je neposredno vključen v udejanjanje ciljev zelenega dogovora in pri sprejemanju zakonodaje na tem področju je bil izredno močno vključen tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Vnet zagovornik kmetijstva, izjemen poznavalec razmer in stanja, je bil ves čas zelo kritičen do (pre)velikih ambicij o obsegu in predvidenem časovnem okviru. Veseli nas, da bo z nami delil izkušnje in videnje o tem kako naprej.
Evropski ekonomsko socialni odbor, institucija organizirane civilne družbe na EU ravni, ima pri sprejemanju evropske zakonodaje posvetovalno vlogo. Peter Schmidt je predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT), ki je odgovorna za številna vprašanja, kot so skupna kmetijska politika (SKP), trajnostna preskrba s hrano, varstvo okolja, krožno gospodarstvo, uresničevanje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja in podnebne spremembe. Je odličen poznavalec teh področij, ki uživa velik ugled na evropskem parketu in njegova predstavitev o nujnosti usmeritve v trajnostne prehranske sisteme, zelo pomemben prispevek na posvetu.
Svetovna turistična organizacija (UN Tourism) je agencija Združenih narodov, odgovorna za promocijo odgovornega, trajnostnega in univerzalno dostopnega turizma. Kot vodilna mednarodna organizacija na področju turizma promovira turizem kot gonilo gospodarske rasti, vključujočega razvoja in okoljske trajnosti ter ponuja vodstvo in podporo sektorju pri napredku znanja in turističnih politik po vsem svetu. Do nedavnega je evropsko pisarno vodila prof. Alessandra Priante, ki trenutno vodi italijansko turistično organizacijo (ENIT). S svojimi bogatimi izkušnjami in širokim znanjem, bo zaokrožila temo nadaljnje poti za doseganje ciljev Zelenega dogovora.
Ob snovanju politik za to finančno perspektivo so bili postavljeni visoki cilji in ambiciozna časovnica. V kolikšni meri smo jih že uspeli udejanjiti v praksi in kako se bo proces nadaljeval sta pomembni vprašanji, kot tudi ali je že zaznati spremembe pri udejanjanju teh načel tudi v praksi.
V postopku sprejemanja zakonodaje je potekala burna razprava, soočeni smo bili z opozorili, da tako korenite spremembe kot se načrtujejo pomenijo tveganje za prehransko varnost in nekonkurenčnost prehranskega sektorja. Protesti kmetov v preteklem in letošnjem letu so jasno pokazali, da gre za izjemno zapletene procese, ki nujno terjajo celovito prehransko politiko, poštena razmerja v agroživilski verigi, ki bi kmetom zagotavljala pravičen dohodek za svojo proizvodnjo hrane ter bolj uravnotežen in trajnosten razvoj podeželja. Pri tem pa je zavedanje o tem, da je smer, ki jo naslavlja Zeleni dogovor prava, pot pa mora biti določena v soglasju z deležniki.
Hkrati se soočamo z izzivom opuščanja kmetovanja na za kmetijstvo manj primernih območjih, upadanjem števila manjših kmetij, nizkim deležem mladih nosilcev kmetijske dejavnosti in nizkimi dohodki iz kmetijske dejavnosti.
Cilji Zelenega dogovora so vgrajeni v vse razvojne dokumente. V kolikšni meri se že čutijo pri izvajanju politik, kakšni so odzivi deležnikov, ali bodo prinesli pričakovane rezultate in kakšni bodo naslednji koraki pri prenosu ciljev v izvedbene dokumente.
Spremembe pa vplivajo tudi na ravnanje posameznikov in skupin pri razvojnih odločitvah. Kako te vplivajo se kaže tudi v stanju in trendih v posameznih panogah in področjih. Na posvetu želimo osvetliti tudi stanje kmetijstva, ohranjanja narave in turizma, trende, ki se nakazujejo v zadnjem obdobju in ocene za prihodnost.
VEČ O PROJEKTU
Trajnostni razvoj je proces, ki terja jasne usmeritve in vztrajno delovanje. Z našimi aktivnostmi želimo osveščati vse o nujnosti tega procesa in (p)ostati primer dobre prakse. To je bil tudi eden izmed razlogov za organizacijo prvega posveta. Na posvetu in kasnejšem srečanju so nastale koristne vsebine, s katerimi se lahko seznanite v nadaljevanju.
2023 - POSVET
12 Videos
V Bohinju je bil od 19.5. do 4.6. 2023 organiziran 17. Mednarodni festival alpskega cvetja, tradicionalna prireditev, ki je namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja občutljivega alpskega prostora. V letošnji prireditvi je bil med drugim izveden posvet, v živo in na daljavo. Namen je bil nasloviti izzive z vidika pridelave hrane, turizma in ohranjanja narave v zavarovanih območjih.
Posveta se je udeležilo 80 strokovnjakov, ki na terenu pripravljajo, vodijo in usmerjajo konkretne razvojne projekte ali svetujejo pri njihovem izvajanju, strokovnjaki, ki kreirajo razvojne politike, predstavniki civilne družbe iz različnih področij, ter strokovnjake, ki se znanstveno ukvarjajo z vprašanji trajnostnega razvoja.
Vsebinske prispevke na temo posveta so podali podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, evropski poslanec Franc Bogovič, ministra Uroš Brežan in Matjaž Han, državni sekretar dr. Darij Krajčič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, Fedja Pobegajlo, direktor Zavoda RS za varstvo narave, mag. Teo Hrvoje Oršanič, raziskovalka na Biotehniški fakulteti dr. Tanja Šumrada, direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in vodja oddelka za prostor na Triglavskem narodnem parku, Aleš Zdešar.
V moderiranih delavnicah, so udeleženci pripravili odgovore na 2 vprašanji, kako okrepiti institucionalno sodelovanje med sektorji kmetijstvo, turizem in varstvo narave in katere ukrepe bi priporočali LAS-om, da jih vključijo v strategije za novo programsko obdobje. Poudarili so nujnosti povezovanja, sodelovanja in dialoga pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na teh pomembnih območjih. Gre za proces, ki ga pomagajo usmerjati tudi tovrstni posveti.
Pomemben zaključek posveta je pobuda za vzpostavitev nacionalne platforme za spodbujanje dobrih praks sodelovanja med različnimi deležniki na zavarovanih območjih narave. Na Turizmu Bohinj sprejemamo to pobudo kot izziv in bomo aktivno pristopili k izvedbi.
V zadnjih letih bolj kot kadarkoli govorimo o nujnosti trajnostnega razvoja na vseh področjih in območjih. Strateške usmeritve sprejete v zadnjem obdobju in strateški dokumenti, ki jih operativno naslavljajo to dokaj jasno naslavljajo. Dejstvo pa je, da te usmeritve prinašajo spremembe. In to zelo velike. Ali smo pripravljeni nanje, ali smo jih pripravljeni sprejeti in ali smo jih pripravljeni udejanjati, so ključna vprašanja na katera je potrebno odgovarjati ves čas.
Zavarovanja območja narave pri tem niso izjema. Pri nas so praviloma del običajnega okolja, kar pomeni, da v njih živijo ljudje, ki opravljajo ekonomske aktivnosti in so prostor, v katerega prihajajo obiskovalci. Ne glede na to, da smo prepoznali njihov družbeni pomen in jim namenili posebno obravnavo, torej niso izolirana in ostajajo del globalnega prostora, v socialnem, ekonomskem in okoljskem vidiku. Tudi tu se srečujejo različni interesi. Prebivalci pričakujejo, da imajo zagotovljene ekonomske in socialne pogoje za doseganje ustreznega standarda življenja. Obiskovalci želijo polno uživati posebnosti in lepoto, ki zaznamuje ta območja in pri tem biti deležni vsega ugodja, ki ga pričakujejo. Narava in okolje sta zato pod velikim pritiskom in spremembe, ki se dogajajo so dejstvo, ki mu ob tem ni mogoče ubežati.
Zato je glavno vprašanje izključno in samo, kako spremeniti odnos človeka do okolja, ki ga obdaja in načina, kako ga upravlja. In to na ravni družbe kot celote, posameznih skupin in vsakega posameznika. In pri tem niso sprejemljive skrajnosti. Proces mora potekati počasi in vztrajno. V preteklosti, ko so bili ljudje v celoti soodvisni od okolja in so bili del prostora, so bila vzpostavljena razmerja in odnosi, ki jih z današnjega načina pogleda označujemo kot trajnostna. Le teh nikakor ni mogoče več v celoti povrniti. Najti je potrebno novo, sodobno pot. Izkušnje in prepričanja vsakega posameznika so pri tem pomembna. Tisti, ki imajo privilegij, da usmerjajo spremembe so prav tako pomembni, kot tisti, ki jih prenašajo v okolje in tisti, ki jih udejanjajo.
RAZIŠČI NAPREJ
V Bohinju vsako leto organiziramo Mednarodni festival alpskega cvetja, tradicionalno prireditev, ki je namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja občutljivega alpskega prostora. Festival je šopek botaničnih tur, prireditev in kulinaričnih doživetij, posvečenih divje raslim rastlinam, cvetličnemu bogastvu Bohinja in lokalni ponudbi, se posebej ponudbi z certifikatov Kolektivne blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj.
V Bohinju raste preko 1000 različnih rastlinskih vrst. Bohinj je tako raj za ljubitelje cvetja in botanične strokovnjake.
Blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj označuje pristnost vrhunskih lokalnih izdelkov in storitev, pod katere se iskreno podpisujemo domačini.
Cvetlični meniji bodo ponovno na voljo v času 18. Mednarodnega festivala alpskega cvetja (24. 5. – 9. 6. 2024)
