Dolina Triglavskih jezer

Približno 8 kilometrov dolga dolina pod Triglavom je že v obdobju prvega razcveta planinstva veljala za enega najlepših predelov Julijcev.

Dolina Triglavskih jezer je ledeniška alpska dolina med Bohinjem in Trento. Nastala je ob mogočnem narivu Slatenske plošče, jezera na zakraseli podlagi pa omogočajo vododržne usedline.

Dolina je kot narodni park zavarovana od leta 1924.  Krasi jo razgiban teren, zanimive rastline in živali, fosili in alpske živali. Dolina je znana tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu. S svojimi jezerci in mlakami je zakrasela dolina raj za fotografe.

Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa ostala jezera so hidrološko med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.

Dostop do doline Triglavskih jezer

Z bohinjske strani lahko do Doline Triglavskih jezer dostopate iz Stare Fužine mimo planine Blato in preko planin: Planina pri Jezeru, Dedno polje in Ovčarija. Iz Ovčarije lahko do Koče pri Triglavskih jezerih (1685 m) dostopate čez Prode ali pa čez Štapce – v obeh primerih hodite približno 5 ur. 

Tudi dostop preko Komne terja slabih 5 ur hoje. Tretja možnost je mimo izvira slapa Savica. Po zahtevni strmi in serpentinasti poti skozi Komarčo je do Črnega jezera (1294 m) približno 2 uri, do Koče pri Triglavskih jezerih pa približno 3 ure hoda. Od Koče pri Triglavskih jezerih do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m) potrebujete še dobri dve uri hoje.

Triglavska jezera

Čeprav je jezerc in mlak več, se največkrat omenja sedem Triglavskih jezer. Ostala namreč skozi leto večkrat presahnejo.

 

  • Jezero pod Vršacem oziroma Jezero v Podstenju; 1993 m nad morjem, pogosto je večino leta zmrznjeno
  • Mlaka na Laštah pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, poleti pogosto presahne
  • Rjavo jezero dolgo 150 m, široko 100 m, globoko 10 m
  • Zeleno jezero globoko do 2 metra, zeleno obarvano zaradi alg
  • Veliko jezero ali Jezero v Ledvicah – največje jezero, 1930 m n.v., 300 m dolgo, 120 m široko, do 15 m globoko
  • Dvojno jezero ob Koči pri Triglavskih jezerih, 1685 m n.v., ob velikem vodostaju se spremeni v enega
  • Črno jezero je najtoplejše od Triglavskih jezer, 1319 m nad morjem, 150 m dolgo, 80 m široko, 6 m globoko

Opozorilo

V jezerih se je prepovedano kopati ali izvajati kakšne druge rekreacijske dejavnosti. Če ne zaradi zakona, se prepovedi držite vsaj zaradi svoje vesti. V planinah pustimo samo svoje minljive sledi (zato s seboj skrbno odnesite tudi smeti).

Dolina Triglavskih jezer je zanimiva tudi z rastlinskega vidika

V zgornjem delu rastejo predvsem lišaji, nižje pa srečujete vedno več cvetja, tudi endemitov:

  • okroglolistni mošnjak (Thlaspi rotundifolium), ki  preživi tako, da potuje z meliščem,
  • alpska velesa (Dryas octopetala) ki svoje plazeče poganjke mrežasto oklene okrog kamnov,
  • nežni belocvetni julijski mak (Papaver julicum),
  • alpska madronščica (Linaria alpina) in
  • pirenejski kamnokras (Petrocallis pyrenaica).

V nižjeležečih jezerih tudi: zlati klobuk (Lilium martagon) ter kranjska lilija (Lilium carniolicum), rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea) in planinski srobot (Clematis alpina) in še mnoge druge rastline, tudi drevesne združbe v spodnjem delu doline.

Ostale zanimivosti v dolini Triglavskih jezer

V rdečkastih jurski apnencih lahko najdete do 20 cm velike okamnele lupine amonitov (morskih mehkužcev iz jure, ki so začeli pred 100 milijonov leti iz neznanih razlogov izumirati). Najlažje si okamnelega amonita ogledate v skali, ki je vzidana v vzhodni steni Koče pri Triglavskih jezerih.

Dolino Triglavskih jezer pomembno zaznamujejo tudi vse visokogorske kraške oblike, ki so zaradi obilice padavin ter odsotnosti prsti in rastlinja zelo dobro vidne. Med najobsežnejše spadajo gole stopničaste plošče, imenovane lašti. Zanimivi so še žlebiči in več metrov globoke škraplje, vrtače, kotliči, kraške mize, brezna in drugi pojavi.

Koristne povezave