BOTANIČNO BOGASTVO BOHINJA

Mnoge rastline se morajo za svoj obstoj in preživetje zahvaliti človeku. Tisočletno sožitje človeka in narave je v Julijskih Alpah izoblikovalo pokrajino in s tem življenjski prostor za mnoge rastline, ki ob drugačni rabi travnikov, sadovnjakov, senožeti in gozdov ne bi mogle preživeti. Velika večina travnikov v Julijskih Alpah je delo človekovih rok.

Brez skrbnega dela domačinov bi travnike prerasel gozd, ki bi višje v gorah prehajal v ruševje in skale – vse prelepo cvetlično bogastvo travnikov od doline pa do visokogorja pa bi bilo izgubljeno. Pokrajina, kot jo lahko vidimo in doživljamo danes, je nastajala dolga stoletja… da, tisočletja. Odkar se je človek naselil v teh gorah in dolinah. In to se je zgodilo že davno, kot prav zadnja leta ugotavljajo arheologi.

Kako doživeti svet alpskih rastlin?

mednarodni-festival-alpskega-cvetja

Cvetlice nabiramo zgolj na spominske kartice!

Nekatere vrste rastlin so redke in bi nabiranje še bolj ogrožalo njihov obstoj. Če si želite njihovo lepoto odnesti s seboj, jih ujemite v fotografski objektiv. Pred nabiranjem pa jih skrbno varujmo. Zato, da bodo še naprej lahko opravljale svoje naloge v ekosistemu in da bodo za vedno krasile čudoviti gorski svet.

Pestrost bohinjske flore

Rastlinske vrste nastopajo v raznih zgodbah in pripovedkah. Najznamenitejša je Triglavska roža, ki je svoje mesto dobila v pripovedki o Zlatorogu. Lega, razgiban teren, višinska razlika, vpliv Sredozemskega morja in geološka podlaga v Bohinju so pri rastlinstvu botrovali izredni raznolikosti:

  • v dolini najdemo barvito travniško floro (spomladanski svišč, arnika, zvončnice..)
  • nižje planine spomladi okrasijo Lepi čeveljc, Bohinjska perunika, Clusijev svišč…
  • Fužinarske gore so bogate z  meliščno floro, ki se pojavi nad 2000 metri (Triglavska roža, Triglavska neboglasnica, Triglavski svišč, Triglavski dimek….)
  • konec junija se pojavijo murke in planike
  • posebno mesto imajo rastlinske vrste visokih barij, ki so nastala zaradi šotnih mahov
  • alpske rastline imajo pomembno vlogo v krhkem gorskem ekosistemu
V resnici se le malo katero območje v Alpah lahko pohvali s tako raznolikim rastlinstvom! Bližina Mediterana se kaže v toploljubni vegetaciji južnih pobočij Spodnjih bohinjskih gora in Pršivca; na razmeroma majhnem prostoru imamo opraviti z zelo različnimi višinskimi pasovi vse tja do najvišjih vrhov, ki segajo daleč nad gozdno mejo; prostrani gozdovi, travniki, senožeti … pa raznovrstna mokrišča – od jezerske obale Bohinjskega jezera do visokih barij … Res, na razmeroma majhnem in lahko dostopnem območju je strnjeno pravo bogastvo rastlinstva, ki pozornemu ljubitelji narave omogoča nepozabna doživetja, lepote in spoznanja.

Natura 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi.

Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja habitatne direktive in direktive o pticah. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv.

Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo – kadar bo to mogoče – njeno ohranjanje podpirale.

Spletna stran: www.natura2000.gov.si

Triglavski narodni park

Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v Sloveniji. Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski vrh.

TNP se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu alpskega masiva. Skoraj popolnoma se prekriva z Vzhodnimi Julijskimi Alpami. Obsega 880 kvadratnih kilometrov, kar je štiri odstotke površine Slovenije. Spada med najstarejše evropske parke; prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Osrednje poslanstvo javnega zavoda TNP je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Spletna stran: www.tnp.si

Spoznajte rastline Triglavskega narodnega parka

Floro Triglavskega narodnega parka lahko spoznavate s pomočjo Spletnega iskalnika rastlin Triglavskega narodnega parka.

Iskalnik omogoča preprosto spoznavanje bogate flore Triglavskega narodnega parka. Z izborom lahko prepoznavnih znakov opazovane rastline nam program prikaže foto galerijo rastlin, ki imajo izbrane znake. S klikom na posamezno sliko se prikažejo še druge fotografije in ime rastlinske vrste. Vsaka značilnost oz. opazovani znak je tudi natančno opisan in nazorno prikazan s fotografijami. Iskalnik je nastal v sodelovanju z Univerzo v Trstu.

Na voljo je več interaktivnih vodnikov, s katerimi lahko spoznavate rastlinstvo in živalstvo Triglavskega narodnega parka. Ti vodniki delujejo po principu dihotomnega/dvovejnatega določevalnega ključa: na vsakem koraku nam ponudijo dve možnosti, ki sta po navadi tudi slikovno prikazani. Izberemo možnost, ki ustreza opazovanemu organizmu in po korakih pridemo do imena te rastline/živali. Vodniki, uporabni na območju parka so: