14 Junij, 2018
HUDIČEV MOST V STARI FUŽINI
Most je dal v 2. polovici 18. stoletja narediti baron Žiga Zois za potrebe dovoza železove rude in oglja iz okoliških hribov.
Most preko potoka Mostnica je zahteven gradbeni podvig. Sezidan je v enem loku iz klesanega kamna nad globoko prepadno sotesko. Svoje ime je most dobil po ljudski legendi, o kateri si lahko več preberete v nadaljevanju.
Z mostom je baron Žiga Zois izboljšal sistem dovoznih poti železove rude in oglja iz okoliških hribov do železarskega obrata, ki je nekdaj stal ob Zoisovi graščini in potoku Pretovka.
Fotogalerija
DOSTOP
Do Hudičevega mosta lahko pridete s treh smeri v Stari Fužini in sicer:
- od cerkve svetega Pavla (kjer je tudi parkirišče z omejenim časom parkiranja) sledite oznakam mimo Zoisove graščine do Hudičevega mosta
- iz središča vasi (pri kapelici ob mostu) sledite cesti naravnost ob potoku Mostnica, v prvem križišču levo ter mimo Zoisovega gradu do Hudičevega mosta ali ob prelepi stezici ob potoku Pretovka na katero se zavije kakih 50 m preden pridete do Zoisovega gradu
- iz središča vasi (pri kapelici ob mostu) zavijemo levo v hrib, do parkirišča na Vorančkovci ter po ozki pešpoti do Hudičevega mosta
LEGENDA O HUDIČEVEM MOSTU
Ljudsko legendo je v tipičnem bohinjskem dialektu zapisala Marija Cvetek v svoji knjigi Bohinjske pravljojce, ki vam jih toplo priporočamo v branje. V knjigi je avtorica vsaki pravljici dodala tudi “prevod” v slovenščino.
Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo pa vse podrto. Je pa nekdo rekel: “Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom.” Potlej ga je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za lon. Je pa odvrnil: “Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali.” Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je imel psa. Je rekel: “Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj.” Jo je pa čez most vrgel, pes je pa tekel za njo. Hudič pa je dobil pasjo dušo. Bil je tako jezen, tako je z repom mahal, da je vso ograjo podrl. (Prepisano iz knjige Marija Cvetek: Bohinjske pravljice)