november 13, 2018

JAHANJE V BOHINJU

Bohinj je zelo raznolik in ponuja odlične terene za tako za začetnike kot tudi izkušene jahače.

Užitke stika s konji nadgrajujejo naravne in kulturne posebnosti Bohinja, zato je terensko jahanje odlična izbira za vaše raziskovanje Bohinja.

NAJAVA IN REZERVACIJE

  • potrebna je predhodna najava
  • kontakt: 041 790 297 (Robi) ali direktno na Ranču Mrcina
  • cenik jahanja

TERENSKO JAHANJE

Ture so raznolike, od kratkih vzponov na manjše hribe (Senožeta), pa do celodnevnega jahanja po Pokljuki. Vse ture so vodene. Glede na miroljubnost in prilagodljivost islandskih konj na Ranču Mrcina greste lahko (po uvodnem uvajanju v maneži) v naravo jahat tudi začetniki.

Terensko jahanje je možno v vseh letnih časih. V poletni sezoni jahamo dopoldne ali pozno popolne (da se izognemo vročini), konji pa imajo dan za počitek (navadno ponedeljek).

DODATNA PONUDBA ZA VSO DRUŽINO

  • vožnja s kočijo ali “lojtrnikom” in s kmečkim vozom
  • šola jahanja (v maneži)
  • jahanje za najmlajše
  • poletni tabori
  • kmečke igre
  • zimski program
  • športni dnevi in dnevi v naravi

PRIPOROČAMO

BOHINJSKI RAZGLEDI S KONJSKEGA HRBTA

Če ste se znašli na počitniškem oddihu v Bohinju, ste zelo verjetno ljubitelj narave. Ljubitelji konj in tisti, ki radi poskusite kaj drugačnega, se boste zagotovo strinjali, da so razgledi lepši ob sedenju na konju in da je takšna izkušnja nepozabna.

S tem se strinja tudi Robi Božnar, ljubitelj konj, ki že skorajda 20 let vodi Ranč Mrcina pod Studorjem, kjer domujejo pretežno islandski konji, pripravljeni, da vas peljejo na krajši ali daljši izlet po Bohinju.

Če se boste odločili za avanturo s konjem, smo za vas pripravili nekaj koristnih napotkov:

  • Za izlet s konji se je na Ranču Mrcina treba predhodno naročiti, da lahko konje za pot pripravijo in da so vodnik ter konji na voljo.
  • Najprimernejši čas za jahanje je zjutraj in dopoldan, ko so konji spočiti in je tudi prebujajoča se narava najlepša, v jesenskem času, ko so temperature malce nižje, pa tudi jahanje čez dan ni preveč naporno.
  • Ob ponedeljkih v času poletne sezone konji počivajo, zato takrat jahanje ni možno.

RANČ MRCINA

Na ranču skrbijo za štirinajst konj, med njimi so predvsem islandski konji, nekaj jih je tudi večjih pasem, za izkušenejše jahače. Islandski konji so namreč nekoliko manjši, odlikuje pa jih predvsem umirjen karakter in velika mera potrpežljivosti, da lahko na svojih hrbtih brez težav prenašajo tudi neizkušene jahače. Prav zato jih lahko, jahajo tudi dve ali triletni otroci. Za majhne otroke na ranču pripravijo krajši sprehod s posebnim sedlom, s svojimi fotoaparati pa jih pogosto spremljajo njihovi starši.

Konji imajo za seboj leta skrbnega ravnanja in učenja. Robi z glasom, ki ne skriva ljubezni do konj, pravi, da grobosti ne dopuščajo. S konjem, ki ga lahko brez skrbi predajo neizkušenemu jahaču, delajo vse od žrebeta, ko začnejo, s tako imenovano hlevsko vzgojo: »Konja najprej vodimo na povodcu, ga naučimo, da mirno prenaša tudi obiske kovača. Pri treh letih začnemo z delom na tleh: učimo jih ukazov na besedo, navajamo jih, da sprejmejo sedlo. Po navadi začnemo kar med čiščenjem najprej s kakšno odejo, potem počasi napredujemo do sedla. Pri štirih letih začnemo z učenjem, takrat jih tudi že zajahamo. Kako se bo učenje nadaljevalo, je odvisno od posameznega konja. Včasih traja tudi do dve leti, da je konj pripravljen in ga lahko zajaha tuj, neizkušen človek. Veliko je odvisno od karakterja konja.«

TUDI KONJI IMAJO SVOJ KARAKTER

In prav o karakterju bi lahko veliko povedali. Po pripovedovanju Robija so konji zelo občutljive živali. Svojega konja je dobil pri 16 letih; kako zelo si ga je želel, pa priča podatek, da je zanj starše prosil, kar dve leti. »Takoj, ko prideš do njega, te prebere. Čuti tvoj utrip srca, tvoj strah. Pravijo, da konji in psi strah zavohajo, ker naj bi jim to sporočala sestava našega izdihanega zraka in res to zaznajo. Pri srečanju s konjem tako ne sme biti strahu, ne panike, ker se tudi konj potem prestraši. V svoji preteklosti je bil konj plen in je bilo treba teči. Tako lahko konja, če je občutljiv, prestraši vsak najmanjši šum; in ko ga je strah, teče. To je predvsem pomembno za nas, ki konje učimo, da smo umirjeni, da do vsakega konja pristopimo na pravi način.«

Kljub skrbnemu ravnanju se seveda lahko zgodi, da nekdo s konja pade in Robi pojasnjuje: »Ni prijetno, ampak s konja moraš pasti, da potem veš, da se ti to lahko zgodi. Potem ko padeš, pa brž nazaj gor.« Islandski konji, s katerimi vas na izlet peljejo na Ranču Mrcina, so navajeni vseh motečih elementov in jih redko kaj tako preseneti, da se prestrašijo ter poženejo v galop.

KAKO IZGLEDA PREŽIVLJANJE ČASA S KONJI?

Svoj čas na Ranču Mrcina boste lahko preživeli na izletu s konji in vodnikom; vsak izlet se bo pričel s pripravo konja, kar storijo vodniki na ranču, in uvodnimi učnimi minutami. Te so namenjene spoznavanju konja, osnovam ravnanja z njimi in kratkemu preizkusu v maneži za tiste, ki se s konjem srečajo prvič. Robi pojasni, da se tukaj jahač nauči tudi pravilnega obnašanja na konju, saj kavbojski filmi niso ravno verodostojno učno gradivo.

Za manj izkušene jahače so primerne krajše ture do največ štiri ure, daljše namreč terjajo nekaj več znanja in tudi jahalne kondicije. Ni odveč dodati, da je jahanje pravi fitnes za mišice, in če niste vajeni jahanja, lahko po nekaj urah na konju pričakujete tudi bolečine v mišicah. In kateri je najbolj obremenjeni del, kje torej najbolj bolijo mišice? Na to vprašanje odgovori Robi s širokim nasmehom: »Bolj na mestu je vprašanje, kaj te ne boli. Če naštejem po vrstnem redu, najbolj dela hrbet, nato trebušne mišice, stegna, zadnjica, meča … no ja, vse boli. Vendar bodo do tri ure jahanja brez večjih težav prenesli tudi tisti, ki jahajo prvič.«

DODATNA DOŽIVETJA S KONJI

Lokacija

Naroči se na e-novice

Z nadaljnjo uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. VEČ