Kaj žene mlade fante k ohranjanju otepanja v Bohinju? Letos je v Stari Fužini otepalo kar 14 fantov, ki so si dodatne kožuhe pridobili tudi v Srednji vasi (Stara Fužina in Studor imata svoje kožuhe, Srednja vas pa svoje).

Otepanje v Bohinju predstavlja eno najbolj prepoznavnih tradicij v Sloveniji, zaznamovano z bogatim etnografskim in kulturnim pomenom. Ta šega, ki izvira iz poganskih časov, je danes vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, kar poudarja njen pomen za ohranjanje slovenske kulturne identitete.

V Zgornji Bohinjski dolini fantje ob koncu leta zamaskirani obiščejo vse hiše v petih vaseh: Srednja vas, Studor, Stara Fužina, Bohinjska Češnjica in Jereka. Njihov obisk prinaša poseben pomen – domačinom voščijo srečno novo leto in v zameno prejmejo darove, kot so klobase, jajca, pijača in denar. V Stari Fužini in Studorju se otepanje odvija na praznik sv. Štefana (26. decembra), medtem ko v ostalih vaseh poteka na silvestrovo (31. decembra).

Priprave na otepanje se začnejo že vsaj mesec dni prej, ko se fantje zberejo, določijo vloge, izberejo vodjo in pripravijo kostume. Na dan otepanja se zamaskirajo, najpogostejše so kožuhovinaste oprave, in odpravijo na obhod po vaseh. Tradicija narekuje, da otepovci k hiši prinašajo srečo, v primeru, da jim domačini ne odprejo vrat, pa na vrata ali pročelje hiše narišejo klobaso. Simbolično sporočilo s klobaso na vratih velja v vasi za sramotno in v grajo gospodarju domačije. Ljudje se še dobro spominjajo tudi bolj navihanih in hujših sporočil, saj se je že zgodilo, da so gospodarju celo voz izpod kozolca prestavili na streho ali pa fasado hiše obmetali z jajci. Pri obhodu vso otepajočo druščino spremlja harmonikaš, dogodek pa traja do poznih večernih ali nočnih ur.

Po končanem otepanju si fantje razdelijo darove ali skupaj organizirajo pogostitev. Ta šega je več kot le običaj; je praznovanje skupnosti, tradicije in povezanosti med generacijami. Razlogi za ohranjanje tradicije so številni, kot pripoveduje letošnja generacija otepovcev. En vidik je celostno spoznavanje vasi, domačij in hiš, kar mladim omogoča vpogled v življenje sovaščanov, do katerega sicer ne bi imeli dostopa. Morda se to sliši predrzno, vendar je ravno razumevanje mladih, ko spoznajo vsako hišo in družino, ključno za krepitev identitete in povezanosti z vasjo ter skupnostjo.