Menu
Menu
V košarici ni izdelkov.
Vabljeni na voden botanični ogled, kjer bomo raziskovali rastlinsko bogastvo Bohinja in spoznavali raznolikost flore ob severni obali Bohinjskega jezera.
Botanični sprehod se začne s plovbo panoramske ladje z Ribčevega Laza do Ukanca. Od tam se podamo skozi kamp Bohinj in nadaljujemo proti izlivu Savice. Na poti srečamo rastline močvirnih območij, kot so šaši (Carex), bekice (Luzule) in trpežna srebrenka (Lunaria rediviva).
Pot nas vodi čez ukanške grbinaste travnike, kjer rastejo kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae), nato pa v toploljubni gozd pod Pršivcem, kjer bomo občudovali črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), žarkasto košeničnico (Genista radiata), sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii) in glavinec (Centaurea sp.).
Ob poti se ustavimo pri slapu Govic (ki bruha v obdobjih močnih nalivov) in nadaljujemo mimo ribogojnice. Sprehod zaključimo ob jezerski obali, kjer se nam odpre čudovit pogled na južni venec Julijskih Alp. Preko Fužinskega polja, kjer rastejo ivanjščica (Leucanthemum) in travniško grabljišče (Knautia arvensis), se vrnemo na izhodišče.
Za popolno doživetje lahko izberete paket botanično vodenje in cvetlični meni v hotelu Jezero. Pustite se presenetiti okusi narave, navdihnjeni z divjeraslami rastlinami tega območja. Paketne vstopnice bodo na voljo kmalu.
Pridružite se nam na edinstveni botanični izkušnji in odkrijte skrite cvetlične zaklade Bohinja!
Peter Skoberne je diplomiral iz biologije leta 1978 in doktoriral leta 2001. Od leta 1978 je dejavno vključen na področju varstva narave. Od 2003 do upokojitve leta 2020 je delal na Ministrstvu za okolje in prostor. Med letoma 2013 in 2015 je bil vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka.
V svoji karieri je pomembno prispeval k tehničnim vidikom varstva narave, kot so kartiranje habitatov, varstvo flore, metode varovanja narave in zgodovina varstva narave. Pomembno vlogo je imel tudi pri izboljšanju zakonskih okvirov, institucionalne strukture in krepitvi zmogljivosti na področju varstva narave in upravljanja zavarovanih območij.
V zadnjih desetletjih se je osredotočal predvsem na proces približevanja EU, vključno z določanjem območij Natura 2000 v Sloveniji in upravljanjem velikih zveri. Ima obsežne mednarodne izkušnje, zlasti pri sodelovanju z Konvencijo o biološki raznovrstnosti (CBD), Bernsko konvencijo, Sporazumom EUROBATS, Alpsko konvencijo, ter pri sodelovanju z organizacijami, kot so IUCN, WWF in EUROPARC.
Peter Skoberne je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, med drugim je soavtor Rdečega seznama ogroženih rastlin Slovenije. Poleg tega je napisal veliko poljudnih člankov o naravnih značilnostih, rastlinah in naravi Slovenije ter več knjig: 100 naravnih znamenitosti Slovenije (1988), Triglavski narodni park (1989), Naravne znamenitosti Slovenije (soavtor, 2001), Ljubljanica (2004), Zavarovane rastline Slovenije (2007) in Naravni biseri Slovenije (2017).
Prav tako je predan fotograf, ki je ustvaril obsežen fotografski arhiv z bogatimi posnetki slovenske narave.