Arhitekturno oblikovanje v Bohinju

Čeprav Bohinj bolj kot po stavbah slovi po osupljivih naravnih lepotah, mu je uspelo ohraniti alpski slog, kar je uspelo le redkim okoliškim območjem. Strme poševne strehe, bele fasade, leseni balkoni, previsni žlebovi in temni strešniki – vse to so znani oblikovni elementi, značilni za bohinjske stavbe. Njegov poseben slog so oblikovali številni dejavniki, vključno z zgodovino, kulturo, podnebjem in naravnim okoljem regije ter razpoložljivostjo naravnih virov, kot so les, kamen in železo.

Vendar so ohranitev te arhitekture ogrozili globalizacija, razpoložljivost poceni materialov in razvoj gradbenih metod. Izziv, s katerim se soočajo arhitekti, je ustvarjanje novih trajnostnih stavb, ki izkazujejo sodoben slog in modernost, hkrati pa se brezhibno mešajo s tradicionalno arhitekturo.

Skozi leta sprememb se je tradicionalna arhitektura večinoma ohranila, tudi zaradi pravil Triglavskega narodnega parka. Še več, vedno večja skrb za trajnost pomeni, da so projekti preoblikovanja navdih jemali iz izjemnega naravnega okolja Bohinja in uporabljali lokalne ter trajnostne materiale. V tem blogu si bomo bližje ogledali nekaj vznemirljivih projektov, ki so bili izvedeni v Bohinju.

 

Vrtec 

Eden od najnovejših projektov je gradnja vrtca v Bohinjski Bistrici. Na 2300 m² velikem zemljišču ima vrtec 11 oddelkov, kuhinjo, zobozdravstveno ambulanto in druge prostore. Skupaj z odprtinami v stavbi s pogledom na pokrajino to otrokom omogoča, da spoznavajo, cenijo in svobodno doživljajo okolico. Notranji in zunanji prostori so bili zasnovani tako, da prehajajo drug v drugega in dajejo vtis enega velikega igrišča, kjer se lahko otroci družijo in raziskujejo.

Že sama arhitektura odraža naravno okolje; v kompleksu so pogosta svetla odprta okna in leseni materiali. Zasnovan je bil kot vrhunsko učno okolje za bohinjske otroke in je stal več kot 7 milijonov evrov – največja naložba v zgodovini občine, vendar velja za ključno naložbo v skupnost in prihodnje generacije.

 

Hotel Bohinj

Leta 2021 je Hotel Bohinj, na robu Bohinjskega jezera v Triglavskem narodnem parku zaživel novo življenje. Slovenski oblikovalski studio OFIS in trajnostni investitor Damjan Merlak sta prenovila nekdanji Hotel Kompas v Hotel Bohinj, pri čemer sta z uporabo že zgrajenega objekta prihranila vire. Hotel je bil deležen temeljite prenove, ki je vključevala novo vhodno fasado, dvovišinsko avlo in razširitev restavracije, ki je poudarila tradicionalne poševne strehe in poševnost vrhov v daljavi. Celotna struktura je obdana z lesenim in kovinskim okvirjem, ki hkrati ustvarja naravno, a vizualno presenetljivo fasado in zagotavlja potresno zaščito.

Tudi notranja zasnova in materiali se zgledujejo po lokalni obrti. Vzorec macesnove obloge je na primer navdihnjen s tradicionalno bohinjsko obrtjo, hodniki pa so oblikovani po izginjajočih senožetih v regiji. Predvsem pa je prenova zagovarjala lokalne proizvajalce – ki so zagotovili vso opremo – in trajnost, saj je dodala ključne elemente, kot so izolacija in geotermalne toplotne črpalke. Izbrana je bila razsvetljava LED, da bi ohranili temno nebo narodnega parka. Hotel zdaj ponuja 69 lokalno navdihnjenih sob s panoramskim razgledom, nekatere imajo polodprte kopalnice za kopanje na prostem, kjer se gostje lahko nadihajo svežega gorskega zraka.

Hotel Zlatorog

Hotel Zlatorog v Ukancu, zgrajen leta 1951,  in Ukanc ima bogato in donosno zgodovino – nekdanji jugoslovanski predsednik Tito je vanj vabil svoje najpomembnejše goste. Hotel, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku, je bil leta 2021 porušen, zdaj pa ga gradi novi lastnik Damjan Merlak. Po preučitvi značilnosti gradnje v alpskem slogu so si arhitekti OFIS prizadevali ohraniti lesene elemente in kamnito fasado ter nadaljevali s tradicionalno postavitvijo »pastirske koče« namesto velike in neugledne stavbe. Takšna razporeditev ima tudi pomembne okolju prijazne prednosti, saj je mogoče prihraniti vire z zaprtjem nekaterih stavb v času izven prometnih konic.

Pri gradnji hotela bodo uporabljene tudi sončne celice, geotermalna energija ter rešitve za zmanjševanje porabe energije in odpadkov, s čimer bo hotel po svojih najboljših močeh skrbel za ohranjanje naravnega okolja Bohinja. Ta načela, skupaj z uporabo lokalnih ponudnikov, bodo spodbujali tudi pri gostih hotela Zlatorog.

 

 

Mostovi

V zadnjih desetih letih so bili po Bohinju zgrajeni mostovi, katerih osrednji namen je bila funkcionalnost in povezljivost, saj so povezali dva rečna bregova, po katerih prej ni bilo poti. Nov most čez reko Savo je bil zgrajen le ta 2013 in povezuje Bohinjsko Bistrico z bohinjsko kolesarsko potjo. Elegantna krivulja tega mostu omogoča nihanje gladine vode v deroči reki Savi, njegova lesena obloga pa izhaja iz tradicionalnega alpskega oblikovanja. Poleg tega, da je funkcionalen, je tudi vizualno privlačen, njegova čista lesena struktura pa omogoča, da se brezhibno zlije z občutljivim okoljem, ki ga obdaja.

Pred kratkim je bil zgrajen še en lesen most za pešce in kolesarje, ki se nahaja med vasema Kamnje in Polje. Most, ki je prejel nagrado BIG SEE Wood Design Award 2021, je bil zasnovan tako, da je upošteval različne višine in značilnosti rečnih bregov. Njegova asimetrična zasnova se ujema s pokrajino, ustvarja horizont za prečkanje in prikazuje panoramo bohinjskih gora. Stranska roka se usmerja proti Kamnju in ponuja neposreden pogled na Peči. Njegova zasnova stebrov, pri kateri je uporabljen lokalni les, spominja na podeželski leseni tempelj ali slovensko senožetno strukturo. Most povezuje heterogeno območje in ga združuje v kohezivno celoto.

 

 

Avtobusno postajališče

Avtobusno postajališče v Bohinjski Bistrici pri železniški postaji, ki sta ga zasnovala arhitekta Janko Rožič in Janez Polda, je še ena prenovljena znamenitost, ki arhitekturno izstopa zaradi svojih inovativnih, večnamenskih funkcij in transparentne oblike, ki omogoča neoviran pogled na bohinjsko pokrajino. Vključuje celo klop, ki služi dvema namenoma: kot stojalo za kolesa in sodobna informacijska točka! Zasnova postaje združuje bohinjsko železarsko preteklost z lesom in tako na sodoben način odraža tradicijo območja. Privlačno, dostopno in preprosto za uporabo postajališče spodbuja tudi trajnostna potovanja, saj povezuje železnico, avtobus, pohodništvo in kolesarjenje.

V Stari Fužini so tudi tri sodobna avtobusna postajališča (slika zgoraj), ki so podobna »kožaricam«, začasnim kočam, ki so jih nekoč uporabljali gozdarji in oglarji. Za vsako od njih sta uporabljena lokalni les in železo, zaradi lažje uporabe pa so intuitivno oblikovane v smeri prihoda avtobusa.

 

 

Informacijsko središče

Leta 2020 se je v Stari Fužini odprlo novo turistično-informacijsko središče. V okviru projektaLAS Gorenjska košarica Zelene rešitve je bilo zanemarjeno vaško središče prenovljeno z informacijskim centrom in tržnico. Informacijski center, ki želi združiti sodobnost in tradicijo, spominja na tipično bohinjsko gorsko bivališče, ki bi ga našli na pašniku. Preprosta zasnova s pokrito dvorano povezuje lokalne in svetovne tradicije, saj je povezana s starodavnim in svetim grškim megaronom.

Okoliški pločnik je razdeljen na tri dele, kar simbolizira Triglav s tremi glavami, ki se dviga v daljavi. To prikimavanje goram se nadaljuje tudi pri oblikovanju samega trga, saj je glavna os trga kontrapunkt med Triglavom in reko Mostnico. Na vaškem trgu stoji replika Aljaževega stolpa z gore Triglav, ki replicira enega najbolj znanih slovenskih simbolov. Najvišji vrh Julijskih Alp ima tudi vizualni vpliv, saj se dviga nad streho vaške hiše in hribom Studor.

 

Ob obisku Bohinja si vzemite čas in ocenite zapletene arhitekturne podrobnosti, elegantno geometrijo in tradicijo, ki prispevajo k splošnemu značaju in vzdušju te čudovite alpske destinacije. Številni oblikovalski projekti poudarjajo primere edinstvene kulturne dediščine, tradicionalne obrti pa bodo pomagale pri njihovem ohranjanju v prihodnosti.

Za več informacij o Bohinju in načrtovanje obiska: https://www.bohinj.si