Štirje srčni Bohinjci, ranocelnik Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine, rudar Luka Korošec s Koprivnika, gamsji lovec Matevž Kos iz Jereke in Štefan Rožič iz Savice so s skromno opremo in veliko izkušnjami prvi osvojili Triglav daljnega 26. avgusta 1778. Podvig so izvedli na pobudo barona in prosvetljenca Žige Zoisa, ki si je obetal nova spoznanja o kamninah, rudninah in mineralih. Vzpon na Triglav je trajal tri dni, prvi dan so prvopristopniki skozi dolino Voje dosegli Velo polje, naslednji dan so nadaljevali proti zahodu, taborili pod vznožjem Triglava in iz treh smeri iskali pot na vrh. Dosegli so ga dan pozneje, preko Zelenega plazu. Med sestopanjem v dolino so postavljali kamnita znamenja in tako dokumentirano markirali pot na Triglav.

 

Spomenik prvopristopnikom na Triglav je bil zgrajen leta 1978, ob 200 letnici njegove osvojitve. Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki je postavil tudi spomenik Zlatoroga ob Bohinjskem jezeru. Spomenik je visok 2864 mm, torej tisočkrat manj kot Triglav.