Vodnikov Razglednik
Vodnikov razglednik je družinska razgledna točka. Z zelo malo vloženega truda ste nagrajeni z osupljivimi razgledi na dobršen del Bohinja in venec Julijskih Alp, ki ga obkroža.
Razglednik je dobil ime po Valentinu Vodniku, pesniku, jezikoslovcu in razsvetljencu, ki je tri leta kot duhovnik služboval na Koprivniku in redno užival v čudovitih pogledih iz vrha. Domačini zato razgledniku še danes rečejo Gospodovec.
Vodnikov razglednik leži na nadmorski višini 1017 metrov, zaradi česar je pogosto nad meglo, ki se v jutranjih urah večkrat zadržuje v dolini.
Razgled iz vrha je pravi učbenik geografije Bohinja. Lepo vidni sta Spodnja in Zgornja bohinjska dolina, objema ju venec Julijskih Alp. Če se ozrete proti Bohinjskemu jezeru lahko razločno vidite tudi ledeniško U-dolino in si zamislite pot, ki si jo je v zadnji ledeni dobi utrjeval Bohinjski ledenik.
Dostop do Vodnikovega razglednika
Vzpon iz Koprivnika je dolg zgolj 30 minut, višinska razlika pa je zanemarljiva. Na vrh se lahko podate tudi iz nižje ležeče vasi Jereka, čaka vas dobra ura hoje in 387 metrov višinske razlike.
Na vrhu vas čaka skrinjica z žigom in vpisno knjigo.
Kamnita tlakovana pot iz Jereke
Pot je bila tlakovana v 18. stoletju za potrebe nemotenega dovoza železove rude in oglja iz Pokljuke. Še danes lahko v kamnu vidite žlebove, ki so jih izbrusila kolesa vozov. Izhodišče poti je pri mostu v vasi Jereka in se povzpne na Koprivnik, tik pod Vodnikov razglednik. Pot je bila zgrajena na starodavni poti s severa proti jugu, ki so jo pred izgradnjo vozne poti v Soteski uporabljali v trgovske namene.
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik je na Koprivniku služboval prva tri leta po ustanovitvi najmlajše župnije v Bohinju (1758 – 1819). Tu se je osebno spoznal z lastnikom fužin Žigom Zoisom. Žiga Zois je postal njegov slovstveni mentor in ga vzgojil v našega prvega pesnika in časnikarja ter ga obenem navdušil za gore in mineralogijo. Njegovo delo je bilo ponavadi v službi ljudskega izobraževanja in le redko osebno izpovedne narave. Po nekaj letih življenja pri »viru svojega navdiha« je težko zapustil Bohinj, vendar so ga večje možnosti za slovstveno delo zvabile v Ljubljano.